Nekateri otroci shodijo prej, drugi kasneje, kar je povsem normalno, če ne gre za kakšne zdravstvene težave. Ko se mame po porodniškem dopustu vrnejo v službo, v varstvo po navadi zaupajo otroka vzgojiteljicam v vrtcu. In nekateri malčki pri enem letu še ne hodijo, zato je mame strah, kako se bodo znašli. Seveda tudi niso samostojni pri drugih stvareh, kot so oblačenje, umivanje, hranjenje – in pri vssem tem bodo potrebovali pomoč.

Vsi strahovi so odveč. Strokovno pojasnilo nam je ponudila doktorica znanosti iz zakonske in družinske terapije ter vzgojiteljica predšolskih otrok Lucija Hrovat.

''Vzgojiteljice imajo za novosprejete otroke organiziran roditeljski sestanek še pred vstopom v vrtec, da starši izvedo prve informacije o vrtcu, prehrani, dnevni rutini, si ogledajo prostore, spoznajo vzgojiteljice in vprašajo, kar jih zanima. Prav tako se pred vstopom opravi individualni razgovor za vsakega otroka posebej, da vzgojiteljica pridobi čim več informacij o otroku, ki ga bo sprejela. Nato je še uvajalno obdobje približno 14 dni, kjer so starši prisotni skupaj z otroki v skupini, da se otroci lažje navadijo,'' je potolažila mame.

Poudarila je, da imajo vzgojiteljice ogromno znanja o tem, koliko zmore 11-mesečni otrok, in seveda vedo, da mu bodo morale pri vsem pomagati, imajo izkušnje, kakšne igrače in dejavnosti ponuditi tako majhnemu otroku, da bo zanj zanimivo in da bo čas hitreje minil, preden bo mamica (ali očka) prišel popoldne po njega v vrtec. ''Prvo pa je seveda pomoč pri dnevni rutini: hranjenje, oblačenje in umivanje in navajanje, da bodo čez čas te osnovne zadeve zmogli tudi sami.'' 

Izpostavila je tudi, da je veliko vzgojiteljic mam in da jim je ta vidik, o katerem pišemo, tudi poznan.

Ali bodo zaradi tega, ker malčki, ki še ne hodijo, ves čas v igralnici? ''Večina igralnic ima narejene atrije čisto zraven (vrata iz igralnice lahko vodijo direktno v zunanji atrij), zato ni problema, da mali 'kobacajčki' ne bi mogli iti ven in uživati na sončki.''

Za konec pa staršem svetuje, naj se veliko pogovarjajo, naj vprašajo vse, kar jih zanima, povedo, česa jih je strah, kaj jih skrbi. Zavedati se morajo, da je vzgojiteljica njihova zaupnica, ki jim bo znala svetovati.

Izpoved mamice, ki je otroka oddala prvič v varstvo, ko je bil star 11 mesecev

''Moj sin ni bil star niti eno leto, ko sem se morala vrniti v službo. In, hvala bogu, sem dobila vrtec zanj čisto blizu našega bloka. Res me je skrbelo, kako bo, ko me ne bo zraven. Bili so mrzli meseci, on pa še ni hodil. Nisem si predstavljala, kaj bo sploh počel v skupini. Toda takoj, po prvih dneh uvajanja, sem spoznala, da bo s sovrstniki užival in da bosta vzgojiteljica in pomočnica vzgojiteljice lepo poskrbeli zanj. Ni bil nek jedec, zato se nisem sekirala, če bo pojedel dovolj. Naj le nahranijo tiste malčke, ki imajo velik apetit. Umit, previt, oblečen je bil vedno in to ne zaradi tega, ker bi to znal sam početi. Obe vzgojiteljici sta bili super, zadovoljna sem bila. V skupini so sicer že vsi hodili, a ker je bilo mrzlo, deževno vreme, so hodili na teraso. Sin se ni plazil po mrzlih tleh, dali so neko podlogo in igrače, prav tako je zelo rad stal in se držal za ograjo ter gledal večje otroke na igrišču. Res sem mu kupila že čevlje, tako da je bil pripravljen, da naredi prve korake. In tudi je, zelo kmalu. Skratka, vrtec je bil najboljša odločitev, ker je bil v družbi sovrstnikov, jaz pa sem lahko v miru delala.''