Raziskava, ki jo je v Švici vodil Ernst Fehr je zajela 229 otrok. Fehra je zanimalo, pri kateri starosti so otroci pripravljeni stvari deliti in ali raje delijo stvari s tistimi, ki jih poznajo ali s tujci. Zanimalo pa ga je tudi, kdaj se otroci začnejo zavedati, kako pomembno je, da smo vsi enakopravni in kako na vse to vpliva to, koliko bratov ali sester imajo.

Raziskava je bila zasnovana tako, da so otrokom v različnih situacijah ponudili sladkarije, ki so jih le-ti nato lahko obdržali zase ali pa jih dali komu drugemu. Odkrili so, da so starejši otroci dosti bolj nesebični.

Enega meni, drugega tebi – ali oba meni?

V situaciji, ki so jo poimenovali »deliva si«, je imel otrok dve možnosti. Lahko se je odločil, da eno sladkarijo obdrži ter drugo da drugemu otroku ali pa, da obe sladkariji obdrži. Tri in štiri leta stari malčki so se le v 8,7 odstotka primerov odločili, da bodo sladkarije delili. Pri sedmih in osmih letih starosti pa se je tako odločilo že 45 odstotkov otrok, saj so želeli, da bi bile sladkarije pravično razdeljene.

Nato so se v situaciji »mi zavidaš?« otroci lahko odločili, ali bodo eno sladkarijo vzeli zase in drugo dali prijatelju ali pa bodo prijatelju dali kar obe sladkariji. Starejši otroci so se pogosteje odločili, da bi morala oba dobiti po eno sladkarijo, saj je to edino pravično.

Saj te niti ne poznam ...

Raziskava je pokazala, da so starejši otroci tudi bolj ozkogledi. To so dokazali tako, da so otroci lahko sladkarije delili s tistimi, ki so jih poznali že od prej ali pa s tujimi otroki. Tako malčki kot tudi starejši otroci so bili bolj pripravljeni sladkarijo ponuditi titim, ki so jih poznali že od prej. Pri starejših otrocih pa je bilo to le še bolj očitno.

Vendar pa ni vse odvisno le od starosti otroka. Pomembno je tudi, ali je edinec ali pa ima brate ali sestre in kateri po vrsti se je rodil. Otroci, ki nimajo bratov ali sester raje delijo stvari z drugimi. Najmlajši otroci med brati ali sestrami pa si najbolj želijo, da bi lahko vse obdržali le zase.

Raziskovalci pravijo, da je proučevanje pojma enakopravnosti in ozkoglednosti in njune možne povezave pomembno za razumevanje človeške evolucije. »Ti rezultati kažejo na to, da imata enakopravnost in ozkoglednost globoke razvojne korenine. Iztočasen pojav nesebičnega deljenja in ozkoglednosti v otroštvu je zanimiv s stališča nedavnih evolucijskih teorij, ki predvidevajo, da enak proces evolucije vpliva tako na nesebičnost kot na ozkoglednost,« so zapisali raziskovalci.