Staršem se pogosto zdi, da ne naredijo dovolj za svoje otroke, kajne? Pogosto se sprašujemo, ali naj jih vpišemo na tečaj tujega jezika, šport ali glasbene urice, ali naj jim kupimo novo enciklopedijo, poučno igračo in se sprašujemo, katere veščine bi še lahko usvojili, katera znanja bi lahko pridobili.
Primerjamo jih z drugimi, čeprav nezavedno in se sprašujemo, ali je to, kar počnemo, najboljše zanje. Vendar se v teh skrbeh včasih zanemari tisto bistveno vprašanje – ali je otrok srečen?
"Preveč otrok danes svojo vrednost dojema glede na svoje dosežke: povprečni uspeh v šoli ali "všečke" na objavah, ne pa glede na to, kdo so kot ljudje globoko v svojem odnosu," pravi nagrajena novinarka in komentatorka družbenih situacij, Jennifer Wallace za HuffPost.
Priporoča, da so starši bolj pozorni na to, katerim področjem otrokovega življenja dajejo največ pomena, časa in sredstev, kajti tudi ko šolske ocene ne cenite nad vsem drugim, je v primeru, da na koncu vedno omenjate šolo za otroka lahko to sporočilo, da vse, kar šteje, je njegov učni uspeh.
Morda ste tudi nevede svojega otroka izpostavili pretiranemu pritisku, da mora biti boljši v šoli in spoštovati pravila, ki jih določite. Spodaj boste našli nekaj možnih znakov, da je situacija takšna.
Vaš otrok se počuti slabo zaradi vašega načina komuniciranja
Kot starš morate svoje otroke pogosto opozarjati na stvari, ki jih ne želijo slišati – nehaj se igrati, pojdi ven z bazena itd. in jih usmeriti k stvarem, ki jih morajo narediti, kot so recimo naloge in šolske obveznosti. A pri tem se lahko zgodi, da izgubite nadzor in začnete kričati, groziti in komunicirati na nespoštljiv način.
Eran Magen, psiholog in ustanovitelj spletne strani Parenting for Humans poudarja, da smo lahko pri tem precej ostri, zato svetuje, da se vprašamo, ali je nujno, da se otrok v danem trenutku počuti tako slabo. Priporoča, da se vprašate, ali obstaja kakšen drug način, kako podpreti otrokove potrebe, da bi se počutil manj neprijetno in ohranil pozitiven ton v vajinem odnosu.
Vedno daste le negativen odgovor
Včasih starši to naredijo brez premisleka, a nenehno poudarjanje, kaj je otrok naredil narobe, namesto da bi pohvalili tisto, kar je pozitivno, je znak, da na otroka preveč pritiskate. Predstavljajte si otroka, ki pride vesel domov, ker je dobil štirico, vi pa ga grajate, ker ni petica.
Sporočilo, ki ga dobi otrok, tudi če mu niste jasno povedali, je, da želite, da je popoln, kar pa ni mogoče. "Ne glede na to, ali je otrok vesel ali nervozen zaradi ocene, je ključno, da mora biti ponosen nase, oceniti, kako se počuti in biti pripravljen z vami govoriti o tem," pravi dr. Karen Raskin, bostonska psihoterapevtka za Care.
Otrok ima natrpan urnik
Dr. Raskin in psiholog dr. Robbie Ludwig se strinjata, da so starši, ki postavljajo otroke pod prevelik pritisk tisti, ki nenehno uvajajo nove dejavnosti, ki pogosto temeljijo na interesih staršev in ne otrok. Če vam je všeč klavir, se vpišite na ure klavirja in pustite otroku, da počne tisto, kar ga veseli. Konec koncev, če otrok po šoli hiti k uri nemščine, potem pa na tenis in tako skoraj vsak dan, kdaj se bo igral, razvijal domišljijo, širil interese, se sprostil, družil ...?
Imate pretirana pravila
Zelo pomembno je že od malih nog postaviti in vzdrževati meje, ki bodo otroku pomagale ohraniti življenje, zdravje, varnost itd. Vendar ni treba uvajati novih in strogih pravil samo zato, ker lahko in ker imate moč. "Struktura je dobra. Vendar pa je lahko preveč pravil kontraproduktivno," pravi družinski svetovalec iz Atlante Chinwe Williams. "Pravila bi morala biti čim bolj preprosta in se osredotočiti na splošen odnos ali metode in ne na posamezne prekrške," še dodaja.
Na primer, če otroku ni všeč jed, ki ste jo pripravili za večerjo, bi moralo veljati pravilo, da mora vseeno sesti za mizo z družino in jo poskusiti, nima pa ga smisla siliti, da poje točno devet zvrhanih žlic, ker bo sčasoma to postala redna bitka za oblast, nelagodje in želja po begu.
Fizično ste grobi
Nasilje nad otroki ni več pogosto in to z dobrim razlogom! Znanstveno je dokazano, da ne samo da nima pozitivnega učinka, ampak pusti na otroku številne posledice, ki se čutijo za vedno in se ohranijo na mnogih področjih življenja tudi v kasnejših letih. Poleg tega fizično kaznovanje preprečuje, da bi se otroci naučili empatije in ogroža občutek varnosti, ki ga ima otrok s starši. Pri fizični zlorabi pa ne gre le za pretepanje.
Magen na primer poudarja, da je "grobo ravnanje s predmeti, ki jih otrok drži ali mu je mar zanje (recimo grabljenje igrače ali hrane)" vrsta interakcije, ki lahko dolgoročno poškoduje vaš odnos. Če otrok noče odložiti igrače in je čas za učenje, gotovo obstaja boljši način, kot je recimo to, da mu naročite, naj spoštuje vaše besede, namesto da mu jezno trgate stvari iz rok in pritiskate nanj, naj ugodi vaši zahtevi, kajne?
Vir: glossy.espreso.co.rs
