"Današnji otroci so v katastrofalnem čustvenem stanju. Večina se vključi v izobraževalni sistem popolnoma nepripravljena na učenje. Veliko reči v našem modernem načinu življenja pa jih je žal pripeljalo do tega," trdi Proodayeva. Hkrati našteva 5 razlogov za tovrstno stanje.

Otroci v trenutku dobijo vse, česar si zaželijo

"Lačen sem!" – v trenutku se bomo ustavili v restavraciji. "Žejen sem!" – poglej, tu je avtomat s pijačo. "Dolgčas mi je!"– izvoli moj telefon. Sposobnost preložiti nekoliko njihove potrebe je eden izmed ključnih dejavnikov za nadaljnji uspeh. Seveda imamo pri izpolnjevanju njihovih želja in potreb kar se da najboljši namen – osrečiti svoje otroke – vendar jih na žalost na ta način osrečimo zgolj za tisti trenutek, na dolgi rok pa ustvarjamo nesrečne posameznike. Biti sposoben preložiti otrokove potrebe na primeren čas pomeni biti sposoben delovati tudi pod stresom. Naši otroci pa se na način, ko jim je v vsakem trenutku vse na dosegu roke, navajajo na ugodje. Posledično ne bodo sposobni prenesti niti najmanjše količine stresa, kar jih bo oviralo pri uspešnem življenju. 

Omejena socialna interakcija

Nekoč so se otroci igrali zunaj, na dvoriščih, pri hišah, s sosedi in sovrstniki. Vzgajali in skrbeli zanje pa so vsi sovaščani in someščani oz. določena skupnost, ki je živela v neposredni bližini. Danes tega ni več. Družine so se zaprle v posamezne celice, skoraj da sosed več ne pozna soseda in tudi druženje z otroki je veliko bolj omejeno, kot je bilo včasih. Ker starši veliko delamo in smo v pomanjkanju prostega časa, se večkrat poslužujemo tehnologije in na ta način otroke zadržujemo doma. Hkrati omejujemo njihove socialne stike in druženje z vsemi, kot tudi z nami. Možgani so mišica, ki potrebuje vadbo. In če želite, da bo vaš otrok znal voziti kolo, ga tega naučite. Če pa želite, da se bo vaš otrok dobro razumel z ljudmi, mu dajte priložnost za več socialne interakcije. 

Neomejen dostop do zabave 

Za svoje otroke smo ustvarili umeten svet zabave. Trenutki dolgčasa namreč ne smejo obstajati. V tistem trenutku, ko vse postane tiho, hitimo, da bi jih zabavali in zamotili, saj v nasprotnem čutimo, da ne opravljamo svoje starševske naloge. Živimo v dveh ločenih svetovih. Oni imajo svoj 'svet zabave', mi pa imamo svoj 'svet posla'. 

Zakaj nam otroci ne pomagajo v kuhinji ali pa pri opravljanju drugih gospodinjskih opravil? Zakaj ne pospravljajo svojih igrač? To je temeljno monotono opravilo, ki ga možgani vadijo, da bi postali učinkoviti, in bi tudi v času dolgčasa delovali – kar od otrok zahteva tudi učenje v šoli. Ko namreč enkrat vstopijo v šolo in morajo začeti pisati, rečejo: "Ne zmorem. Pretežko je. Preveč dolgočasno." Zakaj? Zato ker mišice za delo ne krepimo z zabavo, temveč zgolj z delom. 

Prekomeren vpliv tehnologije

Uporabljati tehnologijo kot brezplačno varstvo otrok pravzaprav ni brezplačno. Slej kot prej boste za tovrstno početje namreč plačali še previsoko ceno. Plačali boste z otrokovim živčnim sistemom, z njihovo pozornostjo, njihovo sposobnostjo za prelaganje odgovornosti. V primerjavi z virtualnim svetom je namreč vsakdanje življenje popolnoma dolgočasno. 

Ko se otroci nahajajo v učilnici, so izpostavljeni človeškim glasovom ter vizualnim dražljajem, ki so popolno nasprotje vse grafične eksplozije in posebnih efektov, ki so jih navajeni spremljati preko svojih zaslonov. Po urah in urah preživetih v virtualni resničnosti, postane obdelovanje podatkov, ki jih otrok prejme v realnosti, v šolski učilnici, zanj prezahtevno, saj so se njegovi možgani počasi navadili na vso količino dražljajev, ki jih je prejel preko videoigric. Nezmožnost obdelovanja manj zahtevnejših dražljajev v realnosti namreč dela otroke krhke pri akademskih izzivih. 

Otroci vladajo današnjemu svetu 

"Moj sin ne mara zelenjave." "Moja hči ne želi iti zgodaj spati." "On ne mara zajtrkovati." To so stavki, ki jih vseskozi poslušamo od staršev. Od kdaj so otroci tisti, ki nam zapovedujejo, kako jih je treba vzgajati, se sprašuje terapevtka. Če bi bilo vse odvisno od njih, bi ves čas jedli makarone s sirom in slaščice, gledali bi televizijo in se igrali s svojimi tabličnimi računalniki ter se nikoli ne bi odpravili spat. Kaj dobrega torej naredimo za njih, če jim ugodimo v vsem, četudi vemo, da je to zanje pravzaprav škodljivo? 

Brez pravilne in raznolike prehrane ter kakovostnega spanca postajajo naši otroci razdražljivi, tesnobni in nepozorni. Poleg tega pa jim na ta način pošiljamo napačno sporočilo. Na ta način jih naučimo, da lahko delajo, kar koli želijo, da jim tistega, česar ne želijo, preprosto ni treba početi. Četudi so to vsakdanje aktivnosti in odgovornosti, ki so potrebne za zdravo in uspešno življenje. Če želi nogometaš uspeti v nogometu, mora vsak dan trenirati. Če želi učenec zaključiti šolsko leto z odličnim uspehom, se mora vsak dan učiti. Naši otroci dobro vedo, česa si želijo, vendar pa se jim je težko za doseg tega cilja malce potruditi. Kar se na koncu odraža v nedoseženih ciljih in velikemu razočaranju otrok. 

Na kakšen način svoje otroke narediti čustveno stabilne?

Naj vas ne bo strah postaviti meje. Otrok jih potrebuje, da bo zrasel v srečnega in zdravega. Razmišljajte o tem, kar je zanje dobro, in ne o tem, česar si želijo. Za to vam bodo hvaležni pozneje. Otroci potrebujejo kakovosten zajtrk in raznoliko prehrano. Prosti čas morajo preživljati na prostem in se gibati v naravi, da bi njihovo telo ostalo zdravo in se možgani krepili. Nasmejte jih, jih žgečkajte in jim veliko berite. Ogromno se pogovarjajte z njimi o vsem in vseh življenjskih situacijah. Prisluhnite jim. Tehnologijo pa omejite in imejte zvečer raje večer družabnih iger, ki bo vključeval vso družino. Navadite jih, da ne morejo imeti vsega v vsakem trenutku, kadar si to zaželijo. Naučite jih, da je včasih za doseg cilja potrebno veliko truda in še več potrpežljivosti. Naučite jih, da je del gospodinjskih opravil njihova naloga, ki naj jo opravljajo redno in vestno ter sorazmerno z leti. Učite jih, da je treba deliti z drugimi, sprejemati kompromise, dajati komplimente ter uporabljati besede, kot sta 'prosim' in 'hvala'.