Zelo neprijetno je, kadar se znajdete v situaciji, ko morate odreagirati zaradi neprimernega vedenja tujega otroka. Pri tem pa se je treba vprašati, ali je vaša odgovornost, da otroka nekoga drugega spravite v red?

Kako v situaciji, ko ste edina odrasla oseba v bližini in kadar otrokovih staršev ni zraven, postaviti meje, ne da bi se spravili v neroden položaj? Derek McCormack, vršilec dolžnosti izvršnega direktorja Raising Children Network, je ponudil nasvet. 

Tu so njegova priporočila in nekaj idej, ki bi vam lahko pomagale:

Kako bi se počutili, če bi kdo discipliniral vašega otroka? 

Nimajo vsi enakega mnenja o tem, kaj je disciplina. Deklica je bila stara približno tri leta, družinski prijatelj je kričal nanjo. Jokajoča je stekla k materi. Takrat je njen oče rekel, da je to povsem primerno, saj se je grdo vedla. Mama pa se s tem nikakor ni strinjala. Težava je bila v tem, da po njenem mnenju vpitje ni bil primeren način discipliniranja. 

Discipliniranje ne sme vključevati sramu, strahu in jeze. Disciplina je usmerjanje otroka k boljšemu vedenju. Vsi ne delijo tega pristopa do discipliniranja, zato če vidite otroka, da počne nekaj, kar bi veljalo za slabo vedenje, je prav, da vnaprej domnevate, da imajo njihovi starši svoje ideje o tem, kaj je discipliniranje.

Če varujete otroka nekoga drugega, ne domnevajte, da pozna pravila vaše družine

Derek pravi, da se moramo zavedati, da imate morda drugačna pravila kot družina otroka, za katerega mislite, da povzroča težave. Pomembno je, da drugi otroci, ki pridejo k vam, spoštujejo pravila družine, ki jo obiskujejo. Če otrok krši družinska pravila, bi bilo primerno otroka, ki je na obisku, nežno seznaniti s pravili. 

Na primer otroka opozorite s povedmi, kot so: v tej hiši ne dovolimo preklinjanja ali ne skačemo po kavču z umazanimi čevlji. In če česa res ne morete tolerirati (na primer skakanja po kavču), postavite meje, še preden se igra začne.

Če se morate odzvati, naredite to nežno

Derek pravi, da mora včasih druga odrasla oseba vskočiti. Če menite, da je poseg nujen, lahko težavo rešite na več načinov. "Glede na starost otroka je pogosto najbolje uporabiti preusmeritev ali humor, da spremenimo vedenje, namesto da nekaj strogo prepovedujemo," pojasnjuje. Ni vam treba pustiti, da stvari uidejo izpod nadzora, ker bi morali biti strpni, vendar to ne pomeni, da morate biti neprijazni.

Če čuvate tuje otroke, vprašajte, s čim se strinjajo njihovi starši

Ena izmed mam je pojasnila, kako ravna z otroki svoje mlajše sestre: "S sestro se pogosto izmenjujeva pri varstvu otrok. Jaz pazim na njene otroke in ona na moje. V večini primerov obe vidiva razlike v vedenju otrok. Pravila pa zato niso enaka, ko ona skrbi za moje otroke. Ne pričakujem, da jih bo pravočasno spravila v posteljo, in ne moti me, če jim da liziko ali jim dovoli, da pozno gledajo televizijo, česar jim sama na primer ne dovolim."

Nadaljevala je: "Ampak ko sem prvič čuvala njene otroke, jih nisem nič vprašala. Nisem jih vprašala, ob kateri uri želita biti v postelji, ali lahko popijeta dve porciji čokoladnega mleka ali lahko gledata televizijo v postelji. Počutila sem se grozno, kot da sem razočarala tako sestro kot njene otroke. Tudi do njih sem bila namreč nekoliko bolj ostra, kot je moja sestra. Zdaj vem, da moja sestra ne pričakuje, da bom disciplinirala njene otroke. Vesela je, če sem 'zabavna teta'. Vem pa tudi, da je vesela, da sem stroga, če gredo stvari predaleč."

Kaj pa vi, bi disciplinirali tujega otroka, če bi bilo to potrebno? Na kakšen način?

vir: roditelji.story.hr