Biblioterapija je kombinacija dveh besed in v prevodu iz grščine pomeni 'zdravljenje s knjigo.' Uporabljali so jo še v stari Grčiji, ko so maničnim bolnikom predpisovali tragedijo, depresivnim bolnikom pa komedijo. Aristotel je razpravljal o vlogi katarze pri doseganju čustvenega zdravljenja in številne bolnišnice skozi zgodovino so imele v svojih prostorih knjižnice. Biblioterapija se je razvila iz knjižnih priporočil za posamezne skrbi in težave. Poznamo klinično, razvojno in literarno terapijo. 

Biblioterapija se uporablja predvsem za pomoč otrokom pri soočanju z različnimi čustvenimi, socialnimi ali vedenjskimi težavami, ki jih morda doživljajo. Vključuje skrbno izbiro knjig, ki obravnavajo posebne skrbi ali izzive, s katerimi se soočajo otroci, te knjige pa se uporabljajo kot orodja za olajšanje razprave, razumevanja in čustvenega zdravljenja.

Prvi interaktivni model biblioterapije je leta 1974 razvila knjižničarka Arleen Hynes, ki se je pogovarjala s pacienti v bolnišnici St. Elizabeth v Washingtonu (ZDA) o pesmih in zgodbah, ki so jih brali. Ta pogovor je bil spodbuden in je ljudem pomagal, da so lažje izrazili, kar čutijo in mislijo. 

Zdravniki so prepoznali prednosti biblioterapije in podprli Arleen Hynes pri njenih prizadevanjih ter ji omogočili, da je razvila metodo skupinskega dela, ki temelji na razpravi o besedilu. Ta interaktivni model biblioterapije je kasneje postal osnova za delo s posamezniki in skupinami v zdravem ali kliničnem okolju.

Nekaj ključnih pozitivnih vplivov biblioterapije za otroke:

Izbira knjig

Terapevti, vzgojitelji ali starši izberejo knjige, ki ustrezajo otrokovi starosti, razvojni stopnji in specifični težavi, s katero se sooča. Te knjige lahko pokrivajo teme, kot so tesnoba, žalost, ustrahovanje, družinske spremembe, samospoštovanje ali kateri koli drug čustveni ali družbeni izziv.

Identifikacija in empatija

Branje knjig o likih, ki se soočajo s podobnimi težavami, lahko otrokom pomaga, da se identificirajo z njimi in njihovimi izkušnjami. Ta identifikacija lahko ustvari občutek empatije in razumevanja, zaradi česar se otroci počutijo manj osamljene v svojih bojih. Ko otroci govorijo o literarnih likih, posredno govorijo o sebi. 

Spodbujanje razprave 

Po skupnem branju izbrane knjige lahko odrasli otroke vključijo v odprte in vodene razprave o zgodbi, likih in predstavljenih vprašanjih. To otrokom zagotavlja varen prostor za izražanje svojih misli in čustev ter pogledov na različne življenjske situacije.

Čustveno izražanje

Biblioterapija spodbuja otroke, da izrazijo svoja čustva z umetnostjo, pisanjem ali drugimi ustvarjalnimi sredstvi, ki jih navdihuje zgodba. To jim lahko pomaga predelati svoja čustva in pridobiti vpogled v lastne izkušnje.

Reševanje problemov in strategije obvladovanja

Številne knjige, ki se uporabljajo v biblioterapiji, ponujajo praktične nasvete in strategije obvladovanja, ki jih lahko otroci uporabijo v svojih situacijah. Te strategije lahko otroke opolnomočijo, da obvladajo svoja čustva in se učinkoviteje spopadajo z izzivi.

Izgradnja odpornosti

Z raziskovanjem vsakdanjih situacij in različnih likov in rešitev, ki jih najdejo, lahko otroci razvijejo večji občutek odpornosti in spretnosti za reševanje problemov. Spoznajo, da so sposobni premagati morebitne težave.

Dodatek k tradicionalni terapiji

Čeprav je biblioterapija lahko dragocen samostojen pristop, se pogosto uporablja kot dopolnilo k tradicionalni terapiji ali svetovanju za otroke. Knjige so lahko izhodišče za razprave na terapevtskih sejah.

Spodbujanje bralne pismenosti

Poleg terapevtskih koristi biblioterapija pri otrocih spodbuja ljubezen do branja, literature in pismenosti. Knjige, ki vsebujejo zgodbe s podobnimi izkušnjami, kot jih imajo sami, lahko naredijo branje bolj prijetno in smiselno zanje.

Kako lahko starši uporabljajo biblioterapijo pri otroku? 

Pomembno je, da starš poišče primerno literarno delo in ga večkrat najprej sam prebere. Tako se lahko dodobra pripravi na biblioterapijo z otrokom. Ko dodobra spozna vsebino knjige, lahko določi različne teme, ki jih bo skupaj z otrokom obravnaval v razpravi. Po skupnem branju knjige naj otroka spodbudi k razmišljanju o tem, kako se različne literarne osebe počutijo in zakaj se tako vedejo. 

Ravno tako lahko otrok skozi branje knjige odgovarja staršu na prej pripravljena vprašanja, ki odpirajo različne poglede in iskanje rešitev. Skupaj z otroki naj bodo pozorni tudi na ilustracije, ki praviloma nosijo veliko sporočil. Vprašanja naj se nanašajo na čustvovanje, razmišljanje in vedenje literarnih likov ter na dogodke in situacije v zgodbi. Na koncu naj se z otrokom pogovorijo tudi o nauku zgodbe ali sporočilu, ki ga knjiga nosi. Ravno tako lahko debatirate z otrokom o tem, kaj bi sam storil v različnih situacijah ali če bi bil kateri od literarnih likov. Na ta način boste veliko izvedeli o svojem otroku in se lažje pogovorili o različnih življenjskih situacijah in težavah, na katere lahko naleti. 

Predlogi tem, ki jih lahko z otrokom obdelate z biblioterapijo: 

- medvrstniško nasilje,
- izguba bližnje osebe, 
- ločitev, 
- prepir s prijateljem,
- nesrečna ljubezen,
- drugačnost, 
- bolezen, ...

Biblioterapija je uporabna pri delu z vsemi starostnimi skupinami, od zgodnjega otroštva do pozne starosti. Zato jo danes uporabljamo tako v vrtcih kot tudi v domovih za starejše in nemočne, pa tudi pri paliativni oskrbi. Ne zahteva velikih materialnih vložkov, koristi, ki jih imajo stranke od tega, pa so neprecenljive.