Obdobje mladostništva je polno duševnih, čustvenih in miselnih sprememb, ki pa se pogosto dogajajo v tišini. In ravno ta tišina lahko predstavlja nezainteresiranost najstnika na sodelovanje s staršem.

Otrok – mladostnik potrebuje prisotnega in ne odsotnega starša

Zares pomembno je, da otroci niso ves čas sami oziroma prepuščeni sami sebi. Potrebujejo odraslega, ki jih bo zmogel zavarovati ob tem, ko si nabirajo izkušnje za življenje in ko se znajdejo v situacijah, kjer se preizkušajo prve nevarnosti (kot na primer prvič se soočijo z opitostjo ...).

Otroci hrepenijo po tem, da jih starši slišijo, vidijo in upoštevajo. Vendar pa so ravno pričakovanja staršev in občutek nerazumevanja glavni vzrok konfliktov med starši in otroki. Dokazano je, da starši in otroci zaradi različno razvitih delov možganov drugače dojemajo in izražajo čutenja. Zato pogosto pride do različni odzivov in razlag ter posledično konfliktov med njimi. Otrok hrepeni in stremi k temu, da mu starš regulira njegove občutke, saj jih otrok – mladostnik na tej razvojni stopnji še ne more, zato je tudi impulziven. 

Temu ognjemetu občutkov, ki jih otrok – mladostnik izraža, se zares lahko izognemo, če odrasli komuniciramo iskreno in potrpežljivo. Kar ne pomeni, da je otroku vse dovoljeno. Iskreno spregovorimo tudi o lastnih strahovih in ubesedimo zaskrbljenost ob tveganem vedenju in neupoštevanju dogovorov. Pri tem pa ohranjajmo spoštovanje in iskanje kompromisov. Starševska naloga je biti otroku opornica – rane ne zaceli, temveč varuje in podpira telo, da celi rano samo od sebe.

Kako možgani delujejo?

Del v možganih, imenovan amigdala, sili mladostnika po več, hitreje in bolje. Drugi del možganov, prefrontalna skorja, ki pa se zori, je pri nadzoru nezrel in impulziven, zaradi pomanjkanja izkušenj pa v dejanju niti ne zazna nevarnosti. To lahko vodi v nevarna tvegana dejanja, ki pa ni nujno, da se dobro končajo.

Želja po ugodju se odraža v impulzivnosti

V mladostniških možganih se pojavi povečana želja po ugodju, ob katerem se sprošča hormon dopamin, odraža pa v povečani impulzivnosti brez premora za premislek. Ravno premor za razmislek bi lahko mladostnika zavaroval pri tveganem vedenju. Vendar za to potrebujemo čas in energijo. Ker pa mladostnik stremi k pohitrenem tempu, enostavno časa za razmislek ni. Želja po ugodju je najintenzivnejša ravno v obdobju mladostništva. 

Ob tej intenzivni želji po ugodju pa seveda težko vztrajajo ob neprijetnem, neugodnem. Odlašajo z učenjem, ker je to nekaj neprijetnega in se jim ob tem zagotovo ne sprošča hormon dopamin (hormon ugodja), sprošča se namreč šele po učenju. Vendar če se ne učijo, posledično otrok doživi neuspeh, kar predstavlja zanj veliko stisko, ki se kaže kot nemir, odsotnost, večja razdražljivost ali celo nasilje.

Kaj potrebujejo naši najmlajši?

Otroci potrebujejo vzpodbudo in kontrolo, saj razvojno niso kompetentni, da bi lahko sami nadzorovali svoja dejanja. Otroci želijo, da jim neprestano samo fino in zato potrebujejo odraslega, ki poskrbi, da je za otroka tudi varno in da se zdravo razvija. Ob tem pa starš mora poiskati pravo ravnotežje med otrokovimi čustvi, na drugi strani pa znati regulirati svoje notranje napetosti – frustracije!

Pomembno je, da tudi izobraževalne in ostale institucije delujejo preventivno na trenutno situacijo in otoku pomagajo pri regulaciji njegovih notranjih občutkov. Raziskave kažejo, da otroci, ki zapravijo eno uro časa pred TV-jem, morajo to uro nadomestiti z eno uro neke aktivnosti. Človek je namreč bitje aktivnosti, to se predvsem kaže pri otrocih, starih nad sedem let, saj je to obdobje, ko ni dovolj samo igra, ampak si že želijo večjih nalog. Otroci in še posebej mladostniki radi govorijo o sebi in svojih občutkih, seveda ne na prvo žogo. Prav tako pa jih ne smemo zatreti v njihovem doživljanju.

Vsekakor vzgoja v današnjem času za starše ni enostavna, ker je vse preveč pasti, ki jih prinaša sodobni čas. Vendar je potrebno, da si med seboj stojimo ob strani in podpiramo!