Izraz gaslighting je v zadnjih letih postal močno razširjen in razkriva, da je ta pojav veliko bolj pogost, kot si predstavljamo. Pojavlja se lahko v vseh medosebnih odnosih – na delovnem mestu, v partnerstvu, pa tudi v odnosu starš-otrok. Gaslighting je sicer oblika psihične manipulacije, pri kateri nekdo povzroča dvom druge osebe v svoje dojemanje, izkušnje, spomine in razumevanje. 

Pogovorno bi lahko dejali, da gre za manipulacijo s pomočjo poneumljanja, saj si oseba ne zaupa več in se pogosto sprašuje, če si morda vse skupaj le domišlja, včasih celo podvomi v svoje psihično zdravje. Kaj to pomeni v kontekstu starševstva? 

Gaslighting izhaja iz razmerja moči, zato se v družini lahko odvija med staršem in otrokom, včasih pa tudi med starejšim in mlajšim sorojencem. A če se osredotočimo izključno na odnos starš-otrok, lahko rečemo, da ima tovrstna manipulacija lahko dolgoročne posledice na otrokov čustveni in psihični razvoj. 

Otroci so čustveno posebej ranljivi, ker so odvisni od svojih staršev – ne le zaradi preživetja, ampak tudi zato, ker jih ti vodijo pri razvoju razumevanja, kaj je prav in kaj narobe, ter ločevanju med resničnim od neresničnega. Izdajstvo s strani staršev je poudarjeno z dejstvom, da so starši v otroških očeh zaščitniki, podporniki in vzorniki. Pri gaslightingu pa se ta občutek varnosti in zaupanja poruši. 

Gaslighting v starševstvu se pogosteje pojavlja v nefunkcionalnih družinah, kjer so prisotne težave v duševnem zdravju, osebnostne motnje ...

Za lažjo predstavo je v nadaljevanju nekaj pogostih primerov: 

- Starš zanika izkušnje, čustva, občutke in doživljanja svojega otroka.

- Starš prireja dejstva sebi v prid, čeprav nimajo povezave z resničnostjo.

- Starš verjame, da ima vedno prav in se nikoli ne opraviči.

- Starš misli, da ve, kaj je najboljše za otroka.

Nekaj zelo pogostih fraz, ki jih uporablja takšen starš: ''Ne bodi neumen To se nikoli ni zgodilo. Samo domišljaš si. To ni res. Samo zmeden si. Spet si izmišljuješ stvari. Motiš se ali pa si to sanjal. Tega nisem nikoli rekla. Vse je v tvoji glavi. Ne, nisi utrujen, zato ne boš počival. Zdaj pa pojdi dokončat domačo nalogo. To ni nič takega. Pretiravaš! Naloga ni pretežka. Samo len si. Če sem to naredila, je bilo gotovo iz ljubezni. Tega absolutno nisem naredila. Bi mi rad vzbudil slabo vest? Vidiš, vse to sem naredila zate, ti pa si tako nehvaležen. Prav imam in to vedo vsi, tudi tvoji bratje in sestre.''

Tri vrste gaslightinga v družinah

Pripovedni gaslighting, pri katerem se otrok morda spomni preteklih dogodkov na določen način, starš pa spremeni zgodbo in poskuša otroka prepričati, da se je zgodilo ravno nasprotno.
Čustveni gaslighting, pri katerem se starš na otroka odzove, kot da so njegovi ali njeni občutki napačni ali da nimajo smisla (npr. zanikanje, smešenje, sramotenje, minimaliziranje čustev).
Osebni gaslighting, pri katerem starš spodkopava otrokov občutek sposobnosti in zaupanje vase. 

Zelo pogosto je starš, ki svoje otroke manipulira, to doživel v odnosu s svojimi starši ali bil temu priča kasneje življenju.

Kakšen je vpliv gaslightinga na otroka?

Gaslighting v starševstvu je oblika psihične in čustvene zlorabe otroka, ključni del tovrstne manipulacije pa je prav zanikanje realnosti. Otrok je zmeden, dvomi vase, ima nizko samopodobo, občutke krivde in težave z zaupanjem. Sčasoma lahko razvije tesnobo, depresijo in v težjih primerih tudi psihotične motnje. Otroci so še posebej ranljivi za to kognitivno manipulacijo, ker njihovi možgani, predvsem čelni reženj, še niso popolnoma razviti. V odraslosti pogosteje potrebujejo strokovno pomoč, s katero postopoma predelajo izkušnje iz otroštva – to je seveda v veliki meri odvisno tudi od tega, kako travmatično je bilo otroštvo. 

Zakaj nekateri starši uporabljajo gaslighting? 

Večina staršev želi svoje otroke vzgajati tako, da bodo v stiku s svojimi čustvi in da bodo imeli zdravo samopodobo. V primeru gaslightinga pa obstaja veliko razlogov, zaradi katerih starši svojega otroka vzgajajo z manipulacijo. V mnogih primerih je to le odgovor na njihovo lastno vzgojo. To pomeni, da so ti starši tudi sami nekoč doživeli zlorabo s strani svojih lastnih staršev in se morda sploh ne zavedajo, kako manipulativna ali škodljiva so njihova dejanja. 

V drugih primerih so morda starši preprosto preobremenjeni in projicirajo svoje notranje rane in pretekle izkušnje na svoje otroke. Zaradi tega se njihov otrok počuti nerazumljenega, osamljenega, nepovezanega in pogosto jeznega. Narcisizem, čustvena nezrelost, potreba po pozornosti in globoko zakoreninjen sram pa so še drugi potencialni glavni vzroki za gaslighting.

Viri: Parentingforbrain / PsyCom / PsychologyToday