Kratek prelet vzgoje in izobraževanja skozi čas

Izobraževanje je proces pridobivanja znanja, spretnosti in navad. Skozi zgodovino se je sistem izobraževanja močno preoblikoval. Od samih začetkov, ki so potekali predvsem pod okriljem Cerkve, do prvega resnega zakonsko določenega izobraževanja, ki sta ga proti koncu 18. stoletja uvedla Marija Terezija in njen sin Jožef II, kjer je šolanje postalo obvezno in to, predvsem za osnovno šolo, se je z raznimi popravki in spremembami ohranilo vse do danes. 

Sama sem sicer otrok osemletke, medtem ko moji otroci že hodijo v devetletko. Zdi se, tako tudi zgodovina priča, da je tudi šolski sistem in z njim sistem vzgoje in izobraževanja otrok živ organizem, ki se po svojih močeh skuša prilagajati toku času. 

Ker pa bo danes tekla beseda o izobraževanju in vzgoji otrok s posebnimi potrebami, naj namenim še par besed na to temo. V Sloveniji je v sredini 19. stoletja nastala prva šola za gluhe in naglušne otroke, nato so v začetku 20. stoletja sledili prvi oddelki za otroke z motnjami v duševnem razvoju in kmalu za tem je bila ustanovljena še specializirana šola za slepe otroke.

Nato so v 60. letih 20. stoletja sprejeli pravilnike in zakone, kako in na kakšen način obravnavati otroke z motnjami v duševnem in gibalnem razvoju, seveda so se do danes spreminjali, trenutno pa je v veljavi Zakon o usmerjanju otrok s posebnimi potrebami (ZUOPP-1). 

Prvi razvojni vrtec je bil ustanovljen v 70. letih 20. stoletja v Mariboru, nato so oddelek odprli še v Ljubljani. Zakon, ki danes opredeljuje predšolsko izobraževanje otrok s posebnimi potrebami, je Zakon o celostni zgodnji obravnavi predšolskih otrok s posebnimi potrebami (ZOPOPP).

V rednih vrtcih in šolah se dodatna strokovna pomoč ni uveljavila vse do 80. let prejšnjega stoletja, ko se je v okviru Zavoda za šolstvo Republike Slovenije projektno začela ponujati mobilna strokovna pomoč. Le-ta je obravnavala tudi otroke v osnovnih šolah. Pravico do dodatne strokovne pomoči imajo še danes vsi otroci, ki imajo za to ustrezno izdano odločbo, ki je tudi temelj, na katerem se otroke razvršča v določene programe, ki jih bom kasneje tudi podrobneje predstavila.

Ker v Sloveniji velja načelo enakopravnosti, me veseli, da lahko rečem, da je na področju otrok s posebnimi potrebami moč zagotoviti programe vzgoje in izobraževanja glede na dotične težave, s katerimi se posamezni otrok sooča. 

A naj začnem na začetku, in sicer z opisom, kdo otroci s posebnimi potrebami so in s kakšnimi izzivi se srečujejo.

Paleta posebnosti

Otroci s posebnimi potrebami, ki potrebujejo izvajanje programov vzgoje in izobraževanja z dodatno strokovno pomočjo ali prilagojene programe oziroma posebne programe vzgoje in izobraževanja, so otroci z motnjami v duševnem razvoju, slepi in slabovidni otroci oziroma otroci z okvaro vidne funkcije, gluhi in naglušni otroci, otroci z govorno-jezikovnimi motnjami, gibalno ovirani otroci, dolgotrajno bolni, otroci s primanjkljaji na posameznih področjih učenja, z avtističnimi motnjami ter otroci s čustvenimi in vedenjskimi motnjami.

Usmerjanje otrok s posebnimi potrebami

Na podlagi usmerjanja se otroka, glede na zgoraj omenjene izzive in s tem prilagoditve, usmeri v zanj najbolj primeren program vzgoje in izobraževanja, kjer dobi tudi zase najbolj primerno strokovno pomoč. Postopek usmerjanja otrok s posebnimi potrebami se začne s pisno zahtevo staršev, ki oddajo vlogo na Komisijo za usmerjanje, ki poda strokovno mnenje, na podlagi katerega nato Zavod Republike Slovenije za šolstvo izda odločbo o usmeritvi. Obstajajo različne vrste programov, kamor so otroci lahko usmerjeni glede na svoje individualne izzive. 

Individualiziran program

In ravno zato, ker je vsak otrok unikat in ima njemu lastne specifične zahteve, se vsakega otroka s posebnimi potrebami obravnava individualno preko individualnega načrta oziroma zapisnika multidisciplinarnega tima centra za zgodnjo obravnavo v vrtcu ali individualiziranega programa za osnovne in srednje šole, ki temelji na odločbi o usmeritvi. 

Le-ti določajo za vsakega otroka posebej, kakšne so njegove sposobnosti, zmožnosti, kaj potrebuje za optimalen razvoj, kakšni so cilji, potrebe za učenje in izvajanje pouka, prilagoditve za ocenjevanje in ostale aktivnosti znotraj pouka, povezovanje v skupino, izvajanje fizične pomoči itd.

Vrste programov vzgoje in izobraževanja

Otroci s posebnimi potrebami se lahko, glede na starost, vključijo v različne programe vzgoje in izobraževanja.

Predšolska vzgoja

Ali po domače vrtec, kjer sta dve možnosti vključevanja, in sicer:

- program za predšolske otroke s prilagojenim izvajanjem in dodatno strokovno pomočjo, ki ga izvajajo javni vrtci, izjemoma pa tudi zavodi, ki izvajajo ta program. V praksi to pomeni, da hodi otrok v običajen vrtec kjer mu pripada dodatna strokovna pomoč v obliki, ki je zanj najbolj primerna. O dodatni strokovni pomoči bo beseda tekla nekoliko nižje v članku.

- prilagojen program za predšolske otroke, ki ga izvajajo javni vrtci v razvojnih oddelkih, javni vrtci oziroma enote vrtcev, ki so ustanovljeni in organizirani za izvajanje teh programov, javni zavodi za vzgojo in izobraževanje otrok s posebnimi potrebami in javni socialnovarstveni zavodi.

Pri izvajanju prilagojenega programa za predšolske otroke se lahko prilagaja vsebina, organizacija in način izvajanja. Otroku se prilagodi prostor in pripomočke, lahko pridobi tudi fizično pomoč v vrtcu, pomoč strokovnega delavca za znakovni jezik ali strokovnjaka za prilagojeno sporazumevanje in delo z gluho-slepimi. Na predlog multidisciplinarnega tima se lahko zniža tudi normativ v skupini v vrtcu, zavodu ali drugi ustrezni ustanovi.

Osnovna šola

Znotraj osnovnošolskega izobraževanja je na voljo več opcij:

- vzgojno-izobraževalni program s prilagojenim izvajanjem in dodatno strokovno pomočjo ter prilagojen program vzgoje in izobraževanja z enakovrednim izobrazbenim standardom, ki ga izvajajo javne šole v rednih oddelkih. 

Program zagotavlja učencem enako raven znanj kot ostalim učencem. Predmeti in njihov urni obseg so enaki kot v večinski šoli. Učni načrti pa so ustrezno prilagojeni posamezni vrsti primanjkljaja, ovire oziroma motnje. Poleg pouka predmetov je za učence obvezno sodelovanje pri vseh ostalih šolskih aktivnostih, ki pripomorejo k premagovanju otrokovega primanjkljaja in omogočajo pridobivanje temeljnih spretnosti in veščin, ki so potrebne pri izobraževanju in nadaljnjem življenju.

- prilagojen program vzgoje in izobraževanja z nižjim izobrazbenim standardom, ki ga izvajajo javne šole v rednih oddelkih ali v oddelkih s prilagojenimi programi, javne šole, ki so ustanovljene ali organizirane za izvajanje teh programov in javni zavodi za vzgojo in izobraževanje otrok s posebnimi potrebami. 

Za razliko od rednega izobraževanja ti učenci potrebujejo manj zahteven program, ki jim ne omogoča pridobitve enakovrednega izobrazbenega standarda. Po končanem šolanju se otroci s posebnimi potrebami lahko vpišejo v osmi razred programa osnovne šole za odrasle in v programe nižjega poklicnega izobraževanja.

- poseben program vzgoje in izobraževanja za otroke z zmerno, težjo in težko motnjo v duševnem in gibalnem razvoju, ki ga izvajajo javne šole, ki so ustanovljene ali organizirane za izvajanje prilagojenih programov izobraževanja in posebnega programa vzgoje in izobraževanja, javni zavodi za vzgojo in izobraževanje otrok s posebnimi potrebami in javni socialnovarstveni zavodi. 

Poseben program spodbuja otrokov razvoj na zaznavnem, gibalnem, čustvenem, miselnem, govornem in socialnem področju. Navaja na skrb za zdravje in samostojno življenje, omogoča pridobivanje osnovnega znanja in spretnosti ter spodbuja k čimbolj aktivnemu, delno samostojnemu vključevanju v okolje. 

Posebni program se deli na tri dele, in sicer na obvezni del, ki traja 9 let in vključuje tri stopnje (prvo, drugo in tretjo ter traja od otrokovega 6 do 15 leta), nadaljevalni del, ki traja 3 leta in vključuje četrto stopnjo (od 15-18 let), in nadaljevalni del, ki traja 8 let (raven Učenje za življenje in delo) ter vključuje peto in šesto stopnjo (od 18-26 let).

Srednja šola   

Tudi v srednjih šolah je nekaj možnosti:

- vzgojno-izobraževalni program s prilagojenim izvajanjem in dodatno strokovno pomočjo ter prilagojen program vzgoje in izobraževanja z enakovrednim izobrazbenim standardom, ki ga izvajajo javne srednje šole v rednih oddelkih. 

Šola dijaku prilagodi izvajanje izobraževalnega programa, zagotovi izvajanje dodatne strokovne pomoči in uporabo potrebne dodatne opreme. V skladu z normativi in standardi oblikuje manj številčne oddelke. Za dijaka se v skladu z odločbo pripravi individualiziran program, ki zajema dijakove izzive, in na osnovi tega se šola nato lahko orientira, kako in katere prilagoditve mu ponudi.

Dijaki, za katere komisija za usmerjanje oceni, da imajo takšne razvojne in učne zmožnosti, da bodo s prilagojenim izvajanjem in dodatno strokovno pomočjo dosegli vsaj minimalne cilje oziroma standarde znanja, so lahko usmerjeni tudi na gimnazijski izobraževalni program.

- prilagojen program vzgoje in izobraževanja, ki ga izvajajo zavodi za vzgojo in izobraževanje otrok in mladostnikov s posebnimi potrebami.

Tu se dijaki s posebnimi potrebami lahko izobražujejo tudi po prilagojenih programih srednješolskega poklicnega in strokovnega izobraževanja. Nekateri programi se izvajajo leto dlje, sicer pa potekajo po primerljivih predmetnikih kot v rednih srednjih šolah. Programi vsebujejo tudi dejavnosti za optimalen razvoj, kjer je poudarek na premagovanju specifičnih primanjkljajev, ovir in izzivov, ki so lastni vsakemu dijaku posebej. Dijaku se lahko prilagodi predmetnik, organizacija, trajanje, način preverjanja in ocenjevanja znanja, napredovanje in časovna razporeditev pouka. 

Vključitev v programe srednjega splošnega, strokovnega in poklicnega izobraževanja daje dijakom s posebnimi potrebami možnost, da si pridobijo enakovreden izobrazbeni standard kot njihovi vrstniki.

Druge možnosti

Obstajata še dve možnosti vzgoje in izobraževanja, ki izvajata programe vzgoje in izobraževanja za otroke s posebnimi potrebami, in sicer:

- vzgojni programi, ki jih izvajajo javni zavodi za vzgojo in izobraževanje otrok s posebnimi potrebami.

- možno pa je tudi šolanje na domu, kjer starši poskrbijo za izvajanje vzgoje in izobraževanja na način, ki je za otroka najbolj ustrezen in je določen v odločbi za usmeritev. 

Dodatna strokovna pomoč

Kot sem že prej omenila, je otrokom, ki hodijo v redne oblike šolanja, na voljo tudi dodatna strokovna pomoč. Le-ta se izvaja kot pomoč pri premagovanju primanjkljajev, ovir oziroma motenj, svetovalna storitev ali učna pomoč. Vse, upoštevajoč stanje in potrebe otroka. Izvaja se individualno ali skupinsko v oddelku ali izven oddelka, namreč, če so okoliščine takšne, je možno otroku nuditi dodatno strokovno pomoč tudi na domu. Praviloma se izvaja tedensko, nekje 5 ur tedensko, če gre za otroka z več motnjami oziroma ovirami, pa se lahko prištejejo še maksimalno 3 ure na teden, vendar praviloma le v prvem izobraževalnem obdobju. Izvajalci so za to usposobljeni strokovni delavci – specialni pedagogi, logopedi, delovni terapevti, fizioterapevti itd.

Pa smo se prebili do konca

V zadnjih letih se število otrok, ki imajo odločbe o usmeritvi, povečuje. V to, kaj botruje temu, se ne bi spuščala, dejstvo pa je, da imamo v Sloveniji kar nekaj možnosti, kaj in kako predšolskim oziroma šolajočim otrokom, ki se soočajo z določenimi izzivi, pomagati in kam jih usmeriti, da bo zanje najbolje poskrbljeno in bodo v okolju, ki jih bo v njihovih zmožnostih najbolj optimalno podprlo. Kajti pri vzgoji in izobraževanju otrok s posebnimi potrebami se kot temeljna vrednota v ospredje postavlja posameznega otroka in njegov unikatni razvoj. Zatorej negujmo to raznolikost, ki ta svet obarva v vse barve mavrice, in naj sije za vse enako.