Vsaka družina je samosvoja in edinstven je tudi vsak član, ki jo sestavlja. Različni so pristopi staršev pri vzgoji otrok; odvisni so od številnih dejavnikov, med njimi lahko izpostavimo vrednote, prepričanja, začrtane cilje, osebnosti, pa tudi pogoje, situacijo in raznovrstne okoliščine.

Da, veliko je načinov vzgoje in eden od njih je tako imenovano panda starševstvo. Če bi ga na kratko opisali – starši dojemajo otroke kot odrasle in jim pustijo hoditi po lastni poti, na kateri lahko prosto izbirajo smeri glede na svoja zanimanja in želje. Meje so sicer natančno zarisane in določene, a jih starši postavljajo na neavtoritativen način.

Tako naj bi otroci večkrat sami premagovali ovire in izzive, starši naj bi jih milo usmerjali zgolj po potrebi. V knjigi "How To Raise Successful People: Simple Lessons for Radical Results" tovrsten pristop zagovarja Esther Wojcicki. Meni, da so tako vzgajani otroci lahko bolje in prej pripravljeni na resnično življenje, da so bolj samozavestni in uspešni ter znajo bolje prevzemati odgovornost.

PREBERI ŠE: Otrok potrebuje varen prostor, kjer se ima dobro

Znanje predaja dalje iz lastnih izkušenj. Njeni hčerki sta Susan Diane Wojcicki in Anne E. Wojcicki, eni najuspešnejših in najbogatejših Američank. Prva je izvršna direktorica spletnega mesta YouTube, druga je ustanoviteljica in direktorica podjetja 23andMe. Njuna mati poudarja, da ju je od ranega otroštva učila delovati kar se da samostojno, in hkrati izpostavlja, da je bila zanjo vselej najpomembnejša njuna sreča. Svoj pristop opisuje kot nasproten helikopterskemu, kjer starši preveč skrbno čuvajo otroke in opravijo ogromno namesto njih. Njeni hčerki pa sta vseskozi imeli možnost delati, kar sta zmogli v določeni starosti in z usvojenim znanjem. Žepnino sta tako dobili, ko sta poznali številke in znali osnovno računati, in z njo sta sami razpolagali, med počitnicami sta delali kot natakarici in prodajalki. Njuna mati trdi, da se ni jezila, ko sta se odločili, da ne bosta več obiskovali glasbene šole, in tudi ne, ko je Anne po končanem študiju razglasila, da želi biti varuška.

Njen način starševstva spominja na metodo, kako pande čuvajo svoje mladičke. V naravnem okolju jih ščitijo, dokler niso sposobni sami poskrbeti zase. Vseskozi verjamejo vanje in v njihove sposobnosti. Preneseno v človeški svet gre za skupek brezpogojne ljubezni in istočasnega postavljanja mej, v okviru česar imajo otroci samostojno možnost raziskovanja, preizkušanja sposobnosti in veščin ter soočanja z izzivi. Zaradi varnosti in dobrobiti sebe in drugih morajo istočasno spoštovati določena pravila, celostno pa pridobivajo življenjske veščine in spoznanja ter se naučijo čustvovati.

PREBERI ŠE: 7 skrivnosti srečnih otrok

Esther Wojcicki opisuje panda starševstvo z besedami: spoštovanje, samostojnost, sodelovanje, prijaznost, zaupanje. Starši spremljajo otroke, jim zaupajo, jih podpirajo pri njihovih odločitvah, jih vseskozi podpirajo in jim po potrebi pomagajo. So vključeni v življenje otrok, a jih nikdar ne silijo v nič in jih ne omejujejo preveč. Ne usmerjajo jih načrtno po določeni življenjski poti, temveč jih skozi življenje zgolj neopazno in nežno vodijo. Dopustijo jim, da so do največje možne mere samostojni, dejavni in samomotivirani ter da svobodno razrešujejo življenjske izzive na svoj način. Pogosto se morajo znajti sami, kajti niso navajeni prositi za pomoč ob vsakem izzivu ali oviri. Nase prevzemajo precej odgovornosti, se spotoma veliko naučijo. V razmeroma zgodnji starosti so pripravljeni na resnično življenje, kar je zagotovo dobra popotnica za življenje.

Morda bi lahko potegnili vzporednico z "lenim starševstvom", kajti panda starši dopustijo otroku raziskovati in se učiti iz lastnih napak, medtem ko se dejavno vključijo, če je res nujno. Čeprav nikakor niso leni - otrokom nudijo svobodo in se vmešajo zgolj, ko je zares potrebno. Gre torej za neke vrste izmenjave trde in mehke vzgoje, ki je prepredena z ljubeznijo. Otrokom tudi denimo dovolijo biti za računalnikom, ampak znova z razumnimi omejitvami. Pol ure lahko denimo preživijo na poučni aplikaciji, pol ure pa igrajo računalniške igrice (seveda primerne in nenasilne). Ob tovrstnem vzgajanju sledijo leta pubertete, ko bi morali starši spoštovati svoje najstnike, jih spodbujati, podpirati in jim stati ob strani.

Veliko je načinov vzgoje in starši smo na trenutke res zmedeni, kakšne pristope ubrati. Želimo jim najboljše. Pri vsem je ključno, da se trudimo, da delujemo v korist otrok, ter da jim izkazujemo ljubezen in jim nudimo varnost. Konec koncev sami najbolje vemo, kaj odgovarja otrokom in nam. Vsak je namreč edinstven, zaznamujejo ga osebnost, želje, cilji ... Prav tako ni niti enega popolnoma enakega odnosa starši-otrok in vsem bi morali prilagoditi tudi vzgojo in različne pristope. Odzivi v resničnem življenju pa so različni in prilagojeni situacijam, okolju in trenutnem razpoloženju.

PREBERI ŠE: Kdo so helikopterski starši in kakšne so posledice takšnega starševstva?

Pomisleki pri panda starševstvu bi lahko bili, da imajo lahko otroci težave z iskanjem pomoči pri starših, ker so navajeni sami premagovati prepreke. Prav tako je ključnega pomena, da se starši ukvarjajo z otroki, z njimi preživljajo kakovosten prosti čas in jim pomagajo, ko sami ne zmorejo. Slednje je ključno za zdrav razvoj. Dvomljivci prav tako opozarjajo, da uspeh in iznajdljivost v svetu odraslih nista odvisna zgolj od vzgoje staršev. V vsakem primeru pa se uspeh meri v očeh opazovalca – za nekoga je višek življenja bogastvo, za drugega vpliv in moč, za tretjega sreča in za četrtega nekaj povsem drugega.

Viri: Psychologytoday.com, YahooLife, Moms.com