Obstajajo različne faze odraščanja in medtem ko se z nekaterimi zlahka spoprimemo, nas lahko druge resnično obnorijo in pustijo brez besed. Ena od teh faz lahko vključuje nekaj, na kar nikoli ne bi pomislili – denar izgine iz vaše denarnice, upravičeno dvomite o otroku, ta pa vam zatem še laže? Kako ravnati?

Pri načinu vzgoje se starši med seboj razlikujemo, a verjetno se hkrati vsi strinjamo, da sta kraja in laganje v nasprotju z našimi moralnimi vrednotami, ki jih želimo predati otrokom. V trenutku, ko otroka zasačimo pri laži ali kraji, nam notranji občutek pravi, da bi bilo morda vse skupaj najlažje ustaviti s kričanjem, a pogostokrat bo otrok s tovrstno lekcijo dejanje ponovil. Kako se torej lotiti tega problema?

Če poskusimo skupaj z otrokom odkriti vzrok, zakaj je prišlo do tega, lahko skupaj najdemo tudi rešitev in kraja se najverjetneje ne bo več ponovila. Tovrstno vedenje je treba vsekakor rešiti, na kakšen način pa je odvisno predvsem od starosti in zrelosti otroka. 

Mlajši otroci (od 3 do 7 let) 

Starši so pogosto zaskrbljeni, ko jim otrok laže in razmišljajo, kaj bi to lahko pomenilo za njegovo prihodnost, vendar je laganje normalno razvojno vedenje. Otroci, mlajši od 3 let, ne razumejo pojma laganja. Čeprav otroci med 3. in 7. letom starosti začnejo razumeti resnico in laži, jih resničnost še vedno zlahka zmede in se lahko večkrat pretvarjajo. Lahko pa tudi pripovedujejo zapletene zgodbe brez realnosti in ne nameravajo zavajati. 

Tatvina se torej pri tej starosti ne šteje za kaznivo dejanje. Če je otrok star med 3 in 7 let, je morda preprosto poskušal rešiti svoj problem tako, da je v vaši torbici našel določeno število denarja, ki ga je potreboval za nakup želene stvari. Pogled na vaš obraz in ostro spraševanje, kdo je vzel denar, sta otroku dala znak, da vas je razburil in tisto, kar sledi je za njegovo dobo starosti povsem normalno - zanikal bo, da je karkoli storil, da vas ne bi še bolj razjezil. 

Pri mlajših otrocih je večja verjetnost, da bodo priznali in bili iskreni do vas, če jim pokažete, da niste jezni in da ne bodo kaznovani. Na primer: "Moj denar je bil tukaj v moji torbici, dokler nisem zapustila sobe, zdaj pa ga ni več ... Sprašujem se, kaj bi se lahko zgodilo?" tako lahko izkoristite priložnost, da pojasnite, da jemanje denarja ni dovoljeno in poudarite, kako pomembno je govoriti resnico, tudi če so se motili.

Starejši otroci (od 8 do 12 let) 

Čeprav otroci od 8 do 12 let bolje razumejo koncept kraje in laganja kot nečesa napačnega je lahko za to starostno skupino takšno vedenje zgolj del preizkušanja meja in eksperimentiranja s socialnimi pravili. V tem ni nič kriminalnega in pomeni predvsem še en trenutek v nenehnem učenju o dobrem in slabem. Morda se vam bo zdelo koristno, če boste na krajo gledali kot na znak slabega reševanja težav in ne kot na moralno vrednoto. 

Morda si je prijatelj v šoli zaželel novo igračo, vaš prijazni otrok pa mu jo je hotel kupiti ... z denarjem iz vaše denarnice. Takšen pogled na stvari vam lahko pomaga, da ne reagirate takoj prenagljeno, saj veste, da takšno vedenje ni znak, da otroka niste naučili moralnih vrednot, temveč opomin na vašo nalogo urjenja veščin reševanja problemov. 

Če je vaš otrok starosti od 8 do 12 let, se morate podrobneje pogovoriti o tem, kako kraja in laganje prizadeneta druge ljudi in lahko povzročita večje težave pri odraščanju. Verjetno niso razmišljali o vplivu svojih dejanj na druge. V pogovoru morate razumeti, kaj je otroka motiviralo, da je vzel denar in nato lagal. 

Morda so razlogi veliko globlji, na primer pritisk vrstnikov ali pa morda želi vašo pozornost in takšno vedenje je treba obravnavati. Ne glede na to pa mora otrok nositi posledice za tako ravnanje, kot je to da vrne denar, ki ga je vzel brez vprašanja ali pa vrne stvar, ki jo je s tem denarjem kupil.

Kdaj naj vas začne skrbeti?

Če vaš otrok večkrat nekaj ukrade ali se zlaže, raje preverite kaj se poleg tega še dogaja z njim. Ali otrok kaže še kakšno drugačno odklonsko vedenje kot je razdražljivost, jezikanje, slabe ocene v šoli, nasilno vedenje do vrstnikov ipd.? 

Če otrok kaže različne znake odklonskega vedenja, potem gre najverjetneje za globlje težave, ki jih je treba pravočasno nasloviti in rešiti.  Včasih takšna vedenja zahtevajo tudi strokovno oceno in posredovanje, preden napredujejo in postanejo resna v adolescenci.

Drugo pomembno opozorilo: pomanjkanje obžalovanja zaradi vedenja, za katerega vedo, da je napačno in škodljivo. Če otrok nadaljuje s tem vedenjem kljub temu, da se zaveda, kako so bili drugi prizadeti in ne kaže obžalovanja, je to tudi znak, da potrebuje strokovno pomoč.

Vir: miss7mama.24sata.hr