Kako lahko najbolje razumemo introvertiranega otroka? 

Najprej je treba razumeti introvertiranost, saj tako izginejo številne skrbi in pomisleki o malce bolj ’zaprtem’ in ’vase usmerjenem’ otroku. Doma takšen otrok rad preživlja čas v svoji sobi, v vrtcu ali šoli pa je pogosto umaknjen in se ukvarja s svojimi stvarmi. Starši so pogosto zaskrbljeni, da se z otrokom nekaj dogaja in da je morda v čustveni stiski. Res je, da je lahko to tudi znak težav (npr. depresija), a v tem primeru moramo iskati spremembe v vedenjskih vzorcih. Introvertiranost ni odziv na zunanje vplive, ampak gre za osebnostno lastnost. Z drugimi besedami – otrok, ki je sicer zelo družaben in izrazen, ne more čez noč postati introvertiran. Preprosto dejstvo je, da nekateri otroci niso toliko usmerjeni navzven, ampak vase. Marsikomu se zdi to nenavadno ali celo neprijetno in to razume kot neke vrste napako, zaradi katere je otrok morda na prvi pogled videti asocialen in težaven. A v tem primeru nič od tega ne drži. 

Zaradi skrbi poskušajo mnogi starši introvertirane otroke ’odpreti’ in jih spodbuditi k druženju z vrstniki. Morda jih skušajo prisiliti k načinom komunikacije, ki ni zanje niti domač niti prijeten. A z boljšim razumevanjem introvertiranih otrok veliko lažje prepoznavamo njihove želje in potrebe. Ko jih prepoznamo, pa jih je treba tudi spoštovati. Introvertirani otroci imajo običajno malo prijateljev, in to jim zadošča. Pogosto si izberejo enega ali dva prijatelja, ob katerih se počutijo dobro. Če jih bomo skušali prisiliti k druženju in sklepanju novih odnosov bolj, kot bi si želeli sami, jim to ne bo koristilo, kvečjemu bodo zaradi tega postali bolj razdražljivi, saj bo to zahtevalo od njih več energije kot sicer. Namesto poseganja v otrokove socialne navade oz. potrebe raje dovolimo otroku, da sam prevzame pobudo pri iskanju prijateljev in tem, koliko časa si želi z njimi preživeti. 

Introvertiranost ni osamljenost, niti sramežljivost ali tesnobnost, pač pa gre za osebnostno lastnost, pri kateri se otrok v močno stimulativnih socialnih situacijah ne počuti udobno, zato se raje umakne. Medtem ko nekateri otroci uživajo v skupinskih interakcijah, je pri introvertih ravno nasprotno, saj jih to izčrpava. Ena od značilnosti takšnih otrok je tudi ta, da bolje razumejo socialne situacije, ki jih drugi ne, ter so bolj sočutni in dojemljivi za dogajanje okoli sebe. Edina razlika je, da imajo veliko raje odnose le z enim ali dvema prijateljema ter so manj sposobni prilagoditi se zahtevam skupinske dinamike. Seveda pa niso vsi introvertirani otroci enaki, določene značilnosti so pri nekaterih bolj, pri drugih manj izražene. 

Življenje z introvertiranim otrokom

Največje darilo, ki ga lahko damo introvertiranemu otroku, je sprejemanje, saj si bo v nasprotnem primeru razlagal, da njegovo vedenje ni normalno, da je z njim nekaj narobe in da ga zaradi tega starši nimajo radi. Poleg tega mu bo neupoštevanje pričakovanj drugih samo spodkopavalo zaupanje vase. Čeprav je vseeno pomembno spodbujati telesno aktivnost in zdrave medosebne interakcije, je enako pomembno prepoznati, kje otrok doživlja največjo čustveno rast in kje največjo intelektualno stimulacijo. Takšni otroci običajno sprejemajo bolj premišljene odločitve, manj jih moti pritisk vrstnikov in se v primeru težav raje obračajo na bližnje prijatelje in družino. Medtem ko družba navadno nagrajuje ljudi za njihovo samozavest ali celo drznost, so introvertirani otroci bolj osredotočeni in manj podlegajo trendom, družbenim medijem ali le mnenjem ’najglasnejših’. Iz svoje cone udobja se običajno premaknejo do približno konca osnovne ali srednje šole, a ne vsi. Nekateri vzdržujejo manjše družbene kroge vse življenje. Najbolj znani introvertiranci v zgodovini so bili Abraham Lincoln, Albert Einstein, Bill Gates in mnogi drugi. 

Kako introvertirani otroci doživljajo svet? 

• Imajo zelo živ notranji svet: Zanašajo se na svoje notranje vire, namesto da bi nenehno iskali podporo in potrditev drugih. Radi imajo domišljijske igre, pogosto se igrajo sami ali z največ dvema vrstnikoma. Veliko časa preživijo v sobi, kjer berejo, rišejo, ustvarjajo.

• Ukvarjajo se z globljimi vidiki življenja: Ne bojijo se velikih vprašanj in želijo poznati pomen stvari na globlji ravni  ter vedeti, zakaj je nekaj tako, kot je.

• Najprej opazujejo, šele nato delujejo: V večini primerov raje opazujejo igre in aktivnosti,  preden se pridružijo. Včasih so neodločni in previdni, v nove situacije vstopajo počasi. Običajno so najbolj zgovorni in energični doma, kjer se počutijo udobno in varno.

• Odločajo se na podlagi lastnih vrednot: Odločajo se na podlagi lastnih standardov in ne po množici, kar je izredno pozitiven vidik njihove narave. Manj občutljivi so na pritiske vrstnikov in ne počnejo stvari le zato, da bi bili sprejeti.

• Potrebujejo čas, da pokažejo svojo osebnost: Morda so ob prvem srečanju tihi in zadržani, toda ko jim postane bolj prijetno in domače, oživijo. Pogosto je njihov cilj v pogovoru boljše razumevanje lastnega ali tujega notranjega sveta. Cenijo povezovanje in spoznavanje ljudi na globlji ravni. Pogosto govorijo tiho in se občasno ustavijo, da poiščejo prave besede. Med pogovorom pogledujejo vstran, da zberejo svoje misli. 

• Družijo se drugače kot ekstrovertirani: Običajno imajo enega ali dva tesna prijatelja, vse ostale štejejo za znance, saj introvertirani iščejo v odnosih globino in ne površinskost. Tako kot introvertirani odrasli imajo tudi otroci omejeno socialno energijo, zato se lahko hitro počutijo utrujene in razdražene.

Viri: IntrovertedDear / VeryWellFamily