Za vsako generacijo staršev je značilen drugačen starševski slog. Čeprav sledeči opisi ne morejo zaobjeti vseh staršev, pa so v nadaljevanju poudarjeni stereotipi starševskih slogov, ki segajo v prejšnje stoletje.

- 1950: V ospredju družinske strukture so bili odrasli, kar pomeni, da so bili otroci del družine, ne pa tudi središče družine. Odrasli in otroci so živeli vzporedna življenja, starši pa so se z otroki ukvarjali bolj v smislu discipline in predajanja življenjskih lekcij. Otroci so bili bolj kot ne prepuščeni sebi.

- 1960: V tem obdobju je sledilo nadaljevanje iz 50. let s premikom k večji permisivnosti in ustvarjalnosti. Svet je začel postajati vse bolj bolj odprt, s tem pa tudi starši.

- 1970–1980: Ženske so začele vstopati na trg delovne sile, posledično pa so otroci začeli prevzemati več odgovornosti za svoje potrebe in dobro počutje. Zakonske ločitve so postale pogostejše, vloga ženske gospodinje, ki doma čaka s kosilom, pa je začela izginjati.

- 1990–2000: Starši so postali veliko bolj kot poprej vključeni v življenja svojih otrok, pojavilo se je helikoptersko starševstvo, otrok postane središče družine.

In kako je danes? Kako torej milenijci vzgajajo drugače?

Današnje milenijske družine se spopadajo z velikimi družbenimi premiki, ki jih prejšnje generacije niso doživele. V nadaljevanju preverite, kako spreminjajoča se realnost oblikuje pristop milenijcev do starševstva.

1. Zaradi številnih razlogov, vključno s finančnimi omejitvami, kariernimi odločitvami, stanovanjskimi težavami in življenjskih slogom, mladi odrasli čakajo z ustvarjanjem družine dlje kot katera koli generacija pred njimi. Dostop do zanesljivejše kontracepcije, skupaj z bolj zavestnim odločanjem za otroka, je pripomogel k dvigu starosti ženske ob prvi nosečnosti.

2. Družbeni mediji so del sodobnega življenja tudi pri milenijskih starših. Večina staršev rada deli fotografske utrinke odraščanja svojih otrok na spletu – vse od prvega posnetka ploda na ultrazvoku pa do posebnih šolskih dosežkov. Družbene medije uporabljajo kot način komuniciranja z družinskimi člani in prijatelji, medtem ko so prejšnje generacije staršev telefonirale in pošiljale fotografije daljnim sorodnikom po klasični pošti.

3. V preteklosti so baby boomerji svojim otrokom dajali priljubljena imena, zato imamo generacije številnih Tin, Katij, Anj, Tomažev, Matejev ... Milenijci, ki praviloma radi počnejo stvari malce drugače, pa so začeli malce bolj unikatna, posebna, celo nenavadna imena.

4. Milenijski starši imajo ogromno virov, iz katerih lahko črpajo nasvete za starševstvo, zaradi interneta, družbenih medijev in večje spletne povezanosti. Količini informacij, ki so na voljo v današnjem času, ni videti konca, vendar so izobraženi milenijci sposobni razločevati verodostojne informacije od lažnih in prirejenih.

5. Ena izmed večjih napačnih predstav o starševstvu danes je ta, da so starši veliko manj predani kot starši pred desetletji. V generaciji milenijcev v življenja svojih otrok niso vključene le matere – spreminja se tudi vloga očetov. Na splošno so očetje milenijci bolj vključeni v starševske zadolžitve kot očetje prejšnjih generacij. Pravzaprav veliko milenijskih družin, zlasti tistih z dvema zaposlenima staršema, sprejema pristop sostarševstva, pri katerem so odgovornosti za vse stvari, povezane z otroki, bolj ali manj enakomerno porazdeljene med oba starša.

6. Milenijcem je veliko bližje sočutno starševstvo kot avtoritativno discipliniranje. Sredi 20. stoletja je prišlo do močnega premika od ideje, da sta stroga disciplina in fizična sila sprejemljiva in dobra načina za omejevanje neželenega vedenja. Današnji starši bolj verjetno krepijo zaželeno vedenje kot kaznujejo neprimerno.

7. Milenijski starši imajo radi kakovostno preživljanje skupnega časa. Dandanes številne družine še vedno cenijo skupne obroke, čeprav je zaradi sodobnih urnikov to pogosto težje izpeljati kot nekoč. Za mnoge družine so ravno zato postali konci tedna namenjeni drug drugemu.

8. Številni milenijski starši načrtujejo vse – tudi prosti čas. Ni novost, da so življenja otrok postala bolj strukturirana kot generacijo nazaj, kar je tudi posledica službenih obveznosti staršev. Delovni tedni se v nekaterih primerih podaljšajo še v konec tedna, poleg tega je pogosto prisotna tudi stalna dosegljivost pri delu od doma. Vse to ima velik vpliv na družinsko življenje, zato je prosti čas treba zavestno načrtovati.

9. Milenijski starši so visoko izobraženi in zelo dobro vedo, da so otrokova zgodnja leta najbolj kritična in tudi minljiva. Tako se večina staršev trudi po svojih najboljših močeh, da bi svojim otrokom dala vse, kar potrebujejo za zdravo odraščanje in iskanje stabilne prihodnosti v vse bolj nepredvidljivem svetu. Dejstvo je, da se na koncu dneva starši milenijci ne razlikujejo toliko od prejšnjih generacij v tem, da želijo za svoje otroke le najboljše.

Viri: FamilyLife / MarriageCom / VeryWellFamily