Pet tipov komunikacije, ki jih je koristno upoštevati pri učenju komunikacijskih veščin:

– Besedna: Vključuje vso komunikacijo z govorjenimi besedami ali neizrečenimi besedami v znakovnem jeziku.

– Nebesedna: Ton vašega glasu, obrazna mimika, govorica telesa, kretnje, gibi rok in očesni stik so prav tako pomembni za komunikacijo kot verbalno izražanje. Kar poveste, je pomembno, vendar je prav tako pomemben način, kako to poveste.

– Pisana: Vključuje vse, kar je zapisano, vključno s pisavo, pismi, elektronsko pošto, opombami, besedili, reklamnimi tablami ...

– Vizualno: Podajanje informacij z uporabo grafike ali vizualnih pripomočkov, kot so diagrami, fizični modeli, risbe, ilustracije in podobno. Vse, kar lahko uporabite za komunikacijo, ki ne vključuje besed ali se uporablja kot spremljava besed, se šteje za vizualno komunikacijo.

– Poslušanje: Negovanje prakse aktivnega poslušanja je ključnega pomena za pozornega in dobrega poslušalca.

Kako otroka učiti učinkovitih komunikacijskih veščin?

– Z zgledom učite svojega otroka empatije. Na ta način se bo naučil usmerjati pozornost tudi na to, kar druga oseba govori, misli in čuti. Prvi korak k temu pa je seveda ta, da smo tudi sami empatični, saj otrok opazuje in posnema našo komunikacijo, odzivanje, ton govora, način reševanja konfliktov.

– Učite svojega otroka pogovornih veščin. Še posebej koristno je igranje vlog, pri čemer najprej igrate drugo osebo, s katero se vaš otrok pogovarja (npr. učitelja, prijatelja) in nato zamenjata vlogi. Igranje vlog je za otroka zabaven način učenja komunikacije in ustreznih odzivov ter hkrati odličen način za reševanje težavnih pogovorov s prijatelji ali učitelji. Otroku pomaga, da se bolj spretno izraža tudi v bolj nepredvidljivih situacijah.

– Učite spoštljivega besedišča. Učite svojega otroka, da sta v pogovorih z drugimi najmanj zaželeni skrajnosti – biti hladen (pasiven) ali vroč (jezen) in da je najboljša rešitev biti nekje vmes. Lahko mu demonstriramo, kako je videti pogovor, ko smo pod vplivom neprijetnih oz. močnih čustev ali ko delujemo nezainteresirano, zdolgočaseno. Otrok naj razmisli, kako se počuti ob teh odzivih.

– Sprašujte otroka za mnenje. Če date otroku priložnost, da razmišlja o svojih občutkih in mnenju o določeni temi, ga s tem učite tudi prvih korakov kritičnega razmišljanja in samozavesti.

– Uporabite igro metanja in lovljenja žoge in na ta način otroka učite poteka pogovora. Odpravite se na dvorišče ali v park in otroku razložite pravila igre. Oseba, ki žogo vrže, najprej postavi vprašanje, oseba, ki žogo ulovi, pa mora nanj odgovoriti in takoj zatem postaviti svoje vprašanje. Ta igra posnema tok pogovora in otroka uči pozornosti.

– Naj bodo pogovori zabavni. Zastavljajte otroku vprašanja, ki spodbujajo razmišljanje in so šaljiva kot denimo: "Kaj je bila najbolj nenavadna ali zabavna stvar, ki se je danes zgodila v šoli?" Nato mu povejte najbolj nenavaden ali zabaven del svojega dneva. Naj bo pogovor zastavljen tako, da v njem želi sodelovati.

– Poleg pohvale uporabite stavke, ki nakazujejo vaše opažanje. Ko otrok opravi neko zadolžitev, lahko rečete: "Opazila sem, da si pospravil svojo sobo. Odlično opravljeno!"

– Spodbujajte refleksivno poslušanje. Z refleksivnim poslušanjem se otrok uči poslušanja, ki vključuje posvečanje spoštljive pozornosti vsebini ter občutkom, ki so izraženi v komunikaciji. Pomeni slišati in razumeti ter s tem dati vedeti drugemu, da je razumljen. Pri učenju tovrstnega poslušanja delujte kot ogledalo za svojega otroka. Če reče: "Zjutraj me je bolel trebuh", bi lahko rekli, "Oh, kaj res, si imel bolečine v trebuhu? Gotovo ti je bilo zelo neprijetno, kajne?".

– Z otrokom se redno pogovarjajte. Če otroka spodbujate, da čim bolj sodeluje v pogovoru, boste povečali njegovo samozavest in samospoštovanje. To lahko uporabite tudi kot priložnost za uvajanje novih besed in konceptov. Uporabljajte raznolik spekter besed za opisovanje stvari, saj bo otrok na ta način obogatil besedni zaklad.

– Oblikujte besednjak za čustva. Pomagajte svojemu otroku ustvariti besednjak čustvenega doživljanja, saj bo imel tako veliko besed, s katerimi se bo lahko izrazil, ko bodo čustva močna, obremenjujoča, neobvladljiva ...

Viri: TherapistAid / Parents