Samospoštovanje v samem bistvu pomeni, kako otrok doživlja sebe, kaj si misli o sebi in svojih sposobnostih. Lahko denimo misli: Zmogel bom, če pa ne, bom poskusil ponovno. Ali pa: Slab sem, nesposoben, nikoli mi nič ne uspe. To lahko kaže z besedami, čustvovanjem ali vedenjem. Samopodoba se oblikuje na podlagi tega, koliko se otrok počuti ljubljenega in koliko podpore in spodbude prejme od pomembnih ljudi v svojem življenju, kot so denimo starši, učitelji in drugi. 

A pozor, samopodobe ne smemo zamenjevati s preveliko zaverovanostjo vase ali egocentrizmom. Biti samozavesten ne pomeni, da otrok misli, da se ves svet vrti okoli njega ali da so njegove potrebe pomembnejše od potreb drugih. Zdravo samospoštovanje nikakor ni aroganca, narcisizem ali občutek upravičenosti do vsega, ampak tudi vrednote, kot so empatija, lepo vedenje, hvaležnost, prijaznost ...

Razlika med otrokom z visoko in nizko samozavestjo

Samozavestni otroci se počutijo všečne in sprejete, so ponosni na to, kar zmorejo, verjamejo vase, imajo dobro mnenje o sebi. Otroci, ki se dobro počutijo v svoji koži, imajo več poguma za preizkušanje novih stvari in bolj verjetno je, da se bodo trudili po svojih najboljših močeh. Zavedajo se svojih dosežkov in tega, kar zmorejo. Samozavest jim pomaga tudi pri soočanju z napakami in neuspehi, saj jih vzpodbuja k ponovnim poskusom, četudi jim kdaj ne uspe. 

Veliko pripomore tudi pri tem, kako se znajdejo doma, v šoli in s prijatelji. Nesamozavestni otroci menijo, da niso tako dobri kot drugi otroci, imajo manj zaupanja vase, pogosto dvomijo v svoje sposobnosti in vase ter imajo večkrat v mislih neuspehe kot dosežke. Morda celo dovolijo, da drugi ravnajo z njimi neprimerno, in se težko postavijo zase. Ob neuspehih hitreje odnehajo ali pa sploh ne poskusijo. 

Kako se razvija samospoštovanje

Samospoštovanje se razvija ob starših, v okolju, kjer se otrok počuti sprejetega, ljubljenega, varnega. Otrok, ki je deležen vzpodbude, podpore in ljubeče pozornosti, bo veliko lažje razvil dobro samopodobo in samozavest. A vsak otrok je drugačen in edinstven, zato univerzalni recepti za vse ne obstajajo. Zagotovo pa otroku lahko pomagamo s sledečimi vodili. 

Pokažite brezpogojno ljubezen vsak dan: Če otrok ve, kako zelo ga imajo starši radi, mu to da občutek varnosti, pripadnosti, ljubljenosti, kar je ključnega pomena za oblikovanje njegovega odnosa do sebe. Brezpogojna ljubezen staršev je temelj za vse zdrave in trdne odnose, ki jih bo otrok oblikoval skozi življenje. Pomembni so pozornost, objemi, bližina in drugi izrazi ljubezni.

PREBERI ŠE: Kako vzpodbuditi otroka k pogovoru in izražanju čustev

Igrajte se skupaj in se zabavajte: Ko se starš igra skupaj z otrokom, mu s tem pokaže, da rad preživlja čas z njim in da ceni njegovo družbo. Otrok s tem razvija zaupanje, da je zanimiva oseba, ki lahko oblikuje trdne socialne vezi. 

Pomagajte otroku pri preizkušanju in učenju novih stvari: Vsako obdobje otrokovega razvoja prinese nove izzive in s tem tudi priložnost za osvajanje novih veščin. Na začetku so to denimo prvi koraki in držanje skodelice, z rastjo pa učenje oblačenja, branja, vožnje s kolesom, kar so vse priložnosti za rast samozavesti. Ko otroke učimo, kako nekaj narediti, jim najprej pokažimo in seveda pomagajmo pri prvih neuspehih. 

Pomembno je poskrbeti, da otrok dobi priložnost za učenje, poskušanje in ponos, ki pride s tem. Izzivi naj ne bodo ne prelahki ne pretežki, vedno pa naj bodo pospremljeni z vzpodbudo. Seveda je pomembna tudi pohvala, saj je to način, s katerim izrazimo svoj ponos, a pohvalimo le, če res tako mislimo. Pohvala, ki se ne zdi zaslužena, ne zveni resnično. Otroku, ki ni zadovoljen z nečem, ne moremo govoriti, kako uspešen je bil. 

Lahko pa rečemo: Vem, da to ni bil najboljši rezultat, a vsi imamo slabe dneve. Ponosen sem, ker nisi obupal. Res se trudiš pri tem projektu, bravo, s tem postajaš vse boljši. Na ta način pohvalimo trud in zavzetost in se izognemo samo hvaljenju rezultatov (npr. ocene, športni dosežki ...) ali lastnosti (npr. pamet, lepota). Otrok se tako usmeri v proces in ne samo na cilj. 

Bodite vzor: starš je največji vzor ali model otroku, saj ga s svojim vedenjem uči odnosa do sveta. Če smo sami negativno nastrojeni na vse okoli sebe, ne zaupamo vase, nismo vztrajni, obupavamo in se vedno vidimo kot žrtev, potem otrok ne bo imel ob sebi osebe, s katero bi lahko postal drugačen.

Odgovornost in opravila: Odgovornost za opravila, ki so primerna njegovi starosti, daje otroku občutek namena in dosežka. Tudi če nečesa ne naredi popolno, je pomembno sporočilo, da cenimo njegov trud. Pohvalimo ga za vse, kar naredi dobro, in mu zagotovimo, da bo sčasoma postajal vse boljši. To mu da tudi občutek nadzora.

Kritiziranje: Nenehno kritiziranje ali sramotenje otroka in opominjanje na njegove napake so sporočila, ki jih otrok ponotranji. Vsako ostro kritiko prevede v: Slab sem, ničla sem, nepomemben sem ... Negativna sporočila staršev, še zlasti če so ta pogosta, izrazito vplivajo na njegovo samozavest. Veliko bolje je otroka usmerjati s spoštovanjem, potrpežljivostjo in osredotočenostjo, kaj želimo, da stori naslednjič drugače. Po potrebi mu pokažemo, kako.

PREBERI ŠE: Tudi triletniki imajo lahko težave s samopodobo

Osredotočenost na prednosti in vrline: Pomembna je pozornost na to, kaj otrok počne dobro in v čem uživa. S tem mu damo priložnost, da razvija te veščine. Poleg šolskih projektov, športa ali česa tretjega so to lahko tudi opravila doma. Ko otrok namreč vidi, da se drugim zdi pomembno to, kar počne, raste s tem tudi njegovo samospoštovanje in drugi prijetni občutki. 

Spodbujanje neodvisnosti: Pomembno je, da otroku dovolimo, da postaja vse bolj neodvisen. Bodisi je to samostojno organiziranje časa za domačo nalogo, priprava oblačil za naslednji dan ali kaj tretjega. Helikoptersko starševstvo spodkopava otrokove sposobnosti, da stvari naredi sam, negativno vpliva na njegovo samospoštovanje in ga oropa avtonomije. 

Tako kot ne moremo pričakovati popolnosti od otrok, je ne moremo pričakovati niti od sebe. Morda nam ne uspe vedno in s tem ni nič narobe. Vse dokler poskušamo deliti ljubezen in pozitivno naravnanost, gradimo otrokovo zaupanje vase. 

Viri: VeryWellFamily / KidsHealth