S spodbujanjem otrokovega samospoštovanja ne bomo le pomagali otroku, da se bo bolje počutil v svoji koži, temveč bomo povečali tudi možnosti za njegov uspeh. Raziskave kažejo, da imajo otroci z visoko stopnjo samospoštovanja (samospoštovanje in samozavest nista enaki, ampak dve različni lastnosti, ki sestavljata samopodobo) večinoma tudi takšne starše. 

Zelo verjetno je, da ima otrok z visoko merico samospoštovanja tudi spoštljiv odnos s starši, da starša z njim ravnata pravično, dosledno in mu omogočata varno okolje. Visoka stopnja samospoštovanja pa spodbuja tudi ambicioznost po uspehu. 

Kako graditi otrokovo samospoštovanje?

1. Imejte ga radi zaradi tega, kar je, in ne zaradi tistega, kar zmore. 

2. Nikoli ne grajajte otroka, temveč njegovo vedenje. Dajte mu vedeti, da ga imate venomer radi, da pa se je v določeni situaciji obnašal neprimerno in tega ne odobravate. Sam po sebi ni slab, slabo je tisto, kar je naredil narobe.

3. Za otrokov napredek skrbno izbirajte obšolske dejavnosti in potrpežljivo prehajajte z ene na drugo.

4. Vedno pokažite, da ste ponosni, da je dal vse od sebe, ne glede na to, ali mu je neka aktivnost uspela ali ne.

5. Otroku postavljajte izzive in ga spodbujajte, da jih premaguje, saj iz premagovanja težav izhaja tudi občutek samospoštovanja. 

6. Hkrati premišljeno izbirajte izzive za svojega otroka, torej izberite tiste, za katere se zdi, da je otrok dovolj zrel. Namreč če bo vaš otrok nenehno neuspešen pri premagovanju izzivov, bo njegova samozavest padla, s tem pa tudi samospoštovanje. 

7. Naj vaš otrok najprej poskusi z neko dejavnostjo, ne da bi se obremenjeval z izidom ali uspehom. Zato mu ne omenjajte pomena uspeha vnaprej. Če mu uspe, pa ga vsekakor pohvalite.

Pri pohvalah bodite konkretni in konstruktivni. Namreč le s konstruktivno pohvalo pokažete, da ste opazili določeno otrokovo vedenje ali lastnost, da ga želite podpreti in s tem motivirati k podobnemu vedenju tudi v prihodnje (Npr: "To hišico na risbi si res lepo narisal ali super si pospravil mizo za seboj"). 

Za razliko od nekonstruktivnih in splošnih pohval, ki ne podpirajo ne vedenja ne lastnosti  otroka (na primer: "Si priden mamin sin") ali ko otroka obremenjujete s svojimi visokimi pričakovanji, ki jih morda ne bo mogel izpolniti (na primer: "Vem, da boš odličen pri matematiki").

Zakaj je to pomembno? 

Raziskave so pokazale, da otroci, ki so navajeni splošnih pohval, v šoli dosegajo slabše rezultate. Poleg tega otroci, ki so tako konstantno nekonstruktivno hvaljeni, postanejo nesrečni, kadar zunaj doma pohvale ne prejmejo, saj se jim zdi, kot da ne morejo izpolniti lažnih pričakovanj okolice. Zato bodite pri pohvalah vedno konkretni!

Vir: roditelji.story.hr