Letošnjo jesen beležimo velik porast respiratornih okužb, ki so jim še posebej izpostavljeni najmlajši. Katere vrste respiratornih okužb so glede na vaše izkušnje v urgentni ambulanti najbolj prisotne pri otrocih?
Poleg navadnih prehladov, so najpogostejši bronhiolitisi oz. bronhitisi, ponoči najpogosteje prihajajo otroci z laringitisom. Poleg tega letos opažamo porast atipičnih pljučnic, začele so se tudi okužbe z RSV (respiratornim sincicijskim virusom).
Okužbe dihal običajno spremlja tudi oteženo dihanje, pride lahko do dihalnega napora ali celo dihalne stiske. Kakšna je pravzaprav razlika med dihalnim naporom in dihalno stisko?
Dihalni napor oz. povečano dihalno delo lahko vodi v dihalno stisko, ki je stanje težkega dihanja in lahko vodi v prenehanje dihanja. Znaki dihalnega napora so hitrejše dihanje v mirovanju (med spanjem in ko otrok nima povišane telesne temperature), poudarjeno dihanje s trebuščkom, pojavi se lahko ugrezanje medrebrnih prostorov, ugrezanje jamice (juguluma) pod vratom, dvigovanje ramen in stokanje ali piskanje ob dihanju. Poleg tega starši lahko opazijo bolj bledo kožo, včasih imajo dojenčki in otroci pomodrele ustnice.
Otroci pogosto ne znajo povedati oziroma pokazati, kaj je narobe, zato je pomembno, da smo starši pozorni na znake morebitnih zdravstvenih težav. Da jih bomo znali pravočasno prepoznati, so pri zavarovalnici Generali pripravili program Za srečen začetek, s katerim želijo staršem pomagati, da se s prvimi koraki starševstva in vzgojo otrok spoprimemo bolj samozavestni in opolnomočeni. V sodelovanju z Barbi Završnik in Andrejo Gerl ter gostujočimi strokovnjaki so zato pripravili vsebine za čas nosečnosti, leto z dojenčkom ter spodbujanje sodelovanja in samostojnosti pri malčkih. Vsebine programa Za srečen začetek so povsem brezplačne in namenjene vsem, ne le zavarovancem zavarovalnice Generali, prejemali pa jih boste na svoj e-poštni naslov. Pridružite se TUKAJ! |
Kako dolgo lahko traja dihalna stiska in kdaj je čas, da gremo k zdravniku oziroma na urgenco? Je dihalna stiska urgentno stranje?
Dihalni napor je za dojenčka ali otroka res napor, kot že ime pove. Zato ob dihalnem naporu dojenčki in otroci hitro postanejo bolj mirni, manj jedo, hitreje se utrudijo. Pri dojenčkih lahko opazimo, da več spijo ker je vsa njihova energija usmerjena v dihanje. Že sam dihalni napor je urgentno stanje, starši naj doma ne čakajo, da se stanje poslabša do te mere, da otroci pridejo v dihalno stisko. Takrat je namreč velika nevarnost, da otrok preneha dihati. Tu je včasih celo vprašanje nekaj ur.
Zato starše vedno opozarjamo, da otroke na pregled pripeljejo ob prvih znakih dihalnega napora - torej ob hitrejšem poudarjenem dihanju s trebuščkom, ki ju spremljajo še drugi znaki morebitne respiratorne okužbe: kašelj, izcedek iz nosu, povišana tel. temperatura, slabo počutje.
Kako najlažje preverimo, ali naš otrok normalno diha? Kako sploh vedeti, kaj je (še) normalno dihanje pri otroku?
Pomembno je, da se starši naučijo opazovati otroke, ko so zdravi. S tem začnemo že ob prihodu domov iz porodnišnice. Mame imamo namreč neverjetno sposobnost opazovanja in čut, da se z našim otrokom nekaj dogaja.
Vseeno pa moramo vedeti, kako izgleda normalno dihanje. Še enkrat, dihanje vedno opazujemo v mirovanju, najbolje v času, ko otrok spi in nima povišane tel. temperature. Prsni koš moramo razgaliti, sicer ne bomo opazili morebitnih znakov dihalnega napora.
Normalno dihanje je komaj slišno (prsni koš se ritmično premika) in je usklajeno z dihanjem, ki ga slišimo. Pri tem ne slišimo dodatnih piskov ali hropenja. Nosnice ne plapolajo, koža je normalne rožnate barve. Staršem pogosto naročim, naj posnamejo dihanje otrok, ko so zdravi. V tem primeru bodo dobili vpogled v dogajanje, ko bo otrokovo dihanje prizadeto.
Lahko rečemo, da so nekateri otroci bolj izpostavljeni tveganju za nastanek dihalne stiske kot drugi? Če da, kateri so najpogostejši dejavniki tveganja?
Vzroki dihalne stiske pri otrocih so mnogi; od bolezni zgornjih in spodnjih dihal, poškodb, alergij do nevroloških ali srčno-žilnih bolezni, anomalij... Glede na tako širok spekter vzrokov za dihalno stisko, so jasno nekateri otroci bolj izpostavljeni tveganju zanjo. Nekateri dejavniki tveganja so prezgodnje rojstvo (torej nedonošeni otroci), večja dovzetnost za razvoj okužbe dihal (spet zaradi mnogih dejavnikov), prirojene nepravilnosti, tveganje za tujek v dihalih, možne alergijske reakcije.
Naj si bo bolezen ali poškodba, tako pri odraslih kot pri otrocih je čimprejšnja zdravniška obravnava pogosto nujna. Po drugi strani so čakalne dobe vse daljše, urgence nabito polne, osebni zdravniki in pediatri pa preobremenjeni. Da se ne ujamete v kolesje izzivov javnega zdravstva, se odločite za zdravstveno zavarovanje Specialisti z asistenco, ki vam v primeru bolezni ali poškodbe nudi takojšen video dostop do splošnega zdravnika Halo Doktor, hiter dostop do specialistov po vsej Sloveniji, hitro pridobitev diagnoze in začetek zdravljenja, hitro in kakovostno zdravstveno oskrbo, optimalni potek zdravljenja, drugo zdravniško mnenje ter asistenčne storitve v procesu zdravljenja. Izbirate lahko med že sestavljenimi paketi ali sestavite svoj paket kritij, v zavarovanje pa lahko vključite tudi svojega/svojo partnerja/-ico in otroke ter izkoristite družinski popust. |
Pa je mogoče otroke kako zavarovati pred pojavom dihalne stiske?
Seveda. Sploh, ko govorimo o nastanku dihalne stiske zaradi okužb dihal ali preprečevanja tujkov v dihalih. Torej, zgodnje prepoznavanje dihalnega napora, nadzor dojenčkov in otrok pri uvajanju goste hrane ter pri igri - pravilna izbira velikosti koščkov in igrač, ki so primerne otrokovi starosti.
Do dihalne stiske pa ne pride samo, ko ima otrok okužbo dihal, temveč tudi v primeru, ko mu dihalno pot zamaši tujek. Za kakšne tujke najpogosteje gre?
Najpogosteje so to koščki določene hrane - oreščki, gladki spolzki bonboni ali različni okrogli spolzki predmeti - kovanci, majhne lego kocke, plastični ovitki bonbonov, perlice.
Nekje sem prebrala, da ni nujno, da se otrok takoj, ko mu tujek zaide v požiralnik, začne daviti in modreti, saj poznamo blago in hudo zaporo dihalne poti. V čem je razlika in kako ukrepati v primeru ene in druge zapore?
Res je. Poznamo blago in hudo zaporo dihalne poti. Za blago zaporo je značilno, da v primeru tujka še lahko učinkovito kašljamo in z mišicami poskušamo odstraniti tujek iz dihal. V takem primeru moramo osebi, ki se ji je zaletelo, pustiti, da kašlja in jo h kašlju spodbujati. Ob taki osebi ostanemo in smo pripravljeni na ukrepe, če bi bilo potrebno. Najpogosteje oseba sama razreši tujek. Tudi marsikateri dojenček, ko se mu zaleti npr. ob. uvajanju hrane.
Pri hudi zapori dihalne poti pa oseba ne kašlja več učinkovito ali pa sploh ne kašlja več, maha z rokami, kaže na usta/vrat, lahko ji pomodrijo ustnice. Tako stanje pa zahteva naše ukrepanje. Prvi korak bo, da stopimo za osebo, jo nekoliko v trupu nagnemo naprej in jo 5-krat močno udarimo med lopaticama. Po vsakem udarcu preverimo, če smo tujek morebiti odstranili. Tako bomo ukrepali pri dojenčkih (prilagojeno), malčkih in odraslih. Če po petih udarcih nismo bili uspešni, bomo pri malčkih in odraslih izvedli 5 Heimlichovih stisov. Pri dojenčkih bomo ukrepali drugače, in sicer bomo z dvema prstoma močno pritisnili na spodnjo polovico prsnega koša. Tudi to bomo ponovili petkrat. Če pri tem nismo bili uspešni, se vrnemo nazaj na 5 udarcev med lopaticami in nadaljujemo izmenjaje z udarci in stisi. S takimi ukrepi nadaljujemo dokler ne razrešimo tujka ali dokler oseba ne izgubi zavesti. Takrat bomo primorani začeti s temeljnimi postopki oživljanja.
Če nam uspe, da tujek v dihalni poti otroka odstranimo sami, ga je kljub temu pametno peljati k zdravniku ali je problem s tem rešen?
Pregled pri zdravniku je nujen, če smo pri dojenčku ali otroku razreševali hudo zaporo dihalne poti. Preveriti je namreč treba, ali je tujek povzročil kakšno poškodbo dihalne poti in hkrati, če smo poškodovali katerega od organov v trebušni votlini, ko smo izvajali Heimlichove stise. V primeru kakršnegakoli dvoma starši vedno lahko tudi pokličejo otrokovega pediatra ali v najbližjo dežurno ambulanto. V nujnih primerih naj ne odlašajo s klicem na številko 112.
Starši, sploh tisti, ki se v tej vlogi znajdemo prvič, pogosto ne vemo, kako pravilno ukrepati, ko ima otrok denimo visoko vročino, krče, ko krvavi zaradi udarca, ima dihalno stisko, pa tudi, ko imamo kakšne vedenjske izzive pri otrocih. Kaj svetujete, kam se obrniti po pomoč?
Znanje je moč, ki nam ga ne more vzeti nihče. Zato si želim, da bi se starši ob pripravah na prihod novorojenčka pripravljali tudi z znanjem. Le-to je danes (cenovno) dostopno, med drugim tudi na Generalijevi spletni strani, kjer se (bodoči) starši lahko vključijo v brezplačni program Za srečen začetek. S preprostim vpisom dostopajo do vsebin s področja vzgoje in prve pomoči, ki jih mesečno prejmejo na svoj elektronski naslov. Hkrati vse starše vabim, da se udeležijo kakšne od delavnic prve pomoči, kjer dobijo tudi praktično izkušnjo rokovanja ob določenih nujnih stanjih. Naše telo namreč pomni tudi, ko naša glava za trenutek odpove.
Sponzorirana vsebina
