Otroci kaj kmalu začnejo kazati zanimanje za gibajoče se živahne slike in predstave, ki jih lahko opazujejo na televizijskem zaslonu. Že dojenčka lahko gibajoči se posnetki risank ali glasbenih videospotov popolnoma umirijo. Veliko mamic uporablja tehnologijo kot nadomestek pri varstvu – le ta jim namreč pomaga, da se otrok vsaj nekoliko zamoti in preusmeri pozornost, ta čas pa mami lahko na hitro kar koli v miru postori in opravi. 

Tehnologija je tudi sicer vpeta v naš vsakdan in spremljanje televizijskih vsebin je v marsikateri družini del vsakdanjika. Družine se po napornem dnevu in hitrem ritmu življenja zvečer rade zberejo v dnevnem prostoru in skupaj odločijo, kateri film si bodo ogledali. Po navadi se, dokler so otroci še majhni, starši odločajo sami, katere vsebine so primerne za otroške oči. Kasneje otroci tudi že sami razvijejo okus za televizijske vsebine, zato se nam zdi pomembno, da otroke primerno vzgajate tudi na tem področju. Kljub temu da že leta v javnosti lahko beremo kritike na temo preživljanja časa pred televizijskimi in računalniškimi ekrani, pa so ravno te vsebine lahko na drugi strani tudi izjemno kakovostne, zabavne in sproščujoče. Potrebno je le omejiti čas, ki ga namenimo gledanju televizijskih vsebin in vsekakor imeti nadzor nad tem, da otroci, mladostniki in tudi mi sami gledamo kakovostne medijske vsebine, od katerih bomo imeli nekaj pozitivnega – ali sproščen in prijeten večer ali se bomo nekaj novega naučili in prepoznali nauk zgodbe ali pa preprosto nasmejali, začutili adrenalin, žalost ali kakšno drugo čustvo, ki različno obarva naše dni. 

Z velikim ljubiteljem in poznavalcem filmov smo se pogovarjali o tem, katere filmske vsebine so primerne za otroke, na kakšen način otroku predstaviti filme, kateri so tisti filmi, ki jih otroci in mladostniki morajo pogledati in se spomnili nekaterih kultnih filmov za starše. Pogovor si preberite v spodnjih vrsticah. 

Kdaj začeti z družinskim ogledom filma? In kdaj z otrokom prvič v kino?

Sicer nimam toliko izkušenj z družinskimi ogledi filmov, ampak zdi se mi, da bi otrok pri petih ali šestih letih bil dovolj pripravljen, da se skupaj z družino prvič odpravi v kino na ogled kakšne krajše risanke. Sem zagovornik tega, da otrok prvo izkušnjo s kinom doživi s starši, ki mu bodisi pripovedujejo zgodbo bodisi prevajajo, kar liki govorijo. 

Kdaj povprečen otrok začne dovolj dobro brati podnapise, da si lahko skupaj s starši pogleda tudi kakšen nesinhronizirani film? 

Lahko izhajam zgolj iz svojih izkušenj, ko sem prvi film s podnapisi gledal pri osmih letih. Zdi se mi smiselno, da začne gledati filme s podnapisi takoj, ko se začne učiti brati, saj na tak način branje postane bolj zanimivo za otroka. Gledanje filmov je lahko združevanje zabavnega s poučnim, če seveda uberemo pravi pristop. 

Kaj za vas pomeni aktiven ogled filma? Se vam zdi, da so otroci tega že sposobni?

Odvisno od pristopa, ki ga ubereš. Pri otrocih je aktiven ogled filma po moje neizogiben, saj otroka pri risankah in kasneje filmih žene radovednost. Na nek simboličen način bi lahko rekli, da moraš otroku pričarati film znotraj filma. 

Se vam zdi v redu, da otrokom kdaj predvajamo tudi tujejezične risanke in filme brez podnapisov? Zakaj? 

Vsekakor. Vsakdo, ki dobro obvlada angleščino, vam bo rekel, da se je te naučil predvsem preko gledanja risank in filmov v angleščini, tako da je priporočljivo, da otrok gleda filme tudi brez podnapisov. Nenazadnje se otroci začnejo dokaj zgodaj učiti angleščino in če se ponovim – z gledanjem filmov in risank se najhitreje naučiš tujega jezika. 

Katere filme bi priporočali za družinske oglede z malčki? 

Za malčke se mi zdi najbolj primeren ogled kakšne krajše risanke, ki je tudi v slovenski sinhronizaciji brezplačno dostopna na spletu. Znova lahko izhajam iz svojih izkušenj; kot otrok sem gledal risanke, kot so Medvedek Uhec, Smrkci in Looney Tunes, okoli desetega leta pa sem začel gledati animirano serijo o Batmanu, ki je predstavljala eno od filmskih prelomnic v mojem življenju. Mislim, da sem tedaj spoznal, da sva si s temačnostjo nekoliko bližje kot s svetlobo. 

Katere filme, ki spodbujajo empatijo, pa bi priporočali, da si jih ogledajo mladostniki in najstniki?

Preveč jih je za teh par vrstic. Osnovnošolski publiki bi nedvomno priporočal ogled filma Eight Grade, ki na prikupen, zabaven in ganljiv način prikaže tesnobo, ki jo čutijo najstniki ob prehodu iz osnovne v srednjo šolo. Večna klasika je tudi film The Breakfast Club, ki razgali, kako nesmiselni so stereotipi na šolskih hodnikih in da smo ne glede na vsiljeni družbeni status (frajer, piflar, izobčenec, pridna punčka ...) pod kožo vsi enaki. Bi pa mladim priporočal, da si vsaj enkrat pogledajo tudi film Otroci iz postaje Zoo, še posebej ko so v obdobju, ko se jim zdijo droge nekaj fascinantnega in celo zabavnega. Film je mračen in težak, vendar je mene tako pretresel, da nisem niti enkrat pomislil, da bi posegel po kakršnih koli substancah. Bi pa obenem priporočal, da si najstniki poleg filma preberejo še knjigo, ki ponudi še bolj informativen vpogled v problematiko drog med mladimi. 

Kateri filmi so zaznamovali vaše otroštvo? Je morda kakšen film iz otroštva, ki je na vas še posebej pustil vtis? Kateri in zakaj menite, da se vam je tako močno vtisnil v spomin?

Moj pokojni oče me je pogosto vodil v kino, kjer sva gledala filme, včasih tudi takšne, ki mogoče zame niso bili najbolj primerni. Mislim, da sem ob prvem obisku kina gledal film Poslednji mohikanec iz leta 1992, ki ga pri svojih osmih letih kakopak nisem najbolj razumel, sem pa bil že od nekdaj očaran nad pustolovščinami in zato me nerazumevanje zgodbe ni pretirano zmotilo. Kot velik ljubitelj dinozavrov sem bil najbolj navdušen nad filmom Jurski park, ki je bil zame osebno uresničitev sanj. Sicer pa je eno od prelomnic v mojem otroštvu predstavljal film, ki je vse prej kot primeren za otroke – Fargo. Prvič sem ga videl pri 12 letih in me je na prehodu iz osnovne v srednjo šolo – po domače povedano – sezul. Ne znam točno pojasniti, kaj se je zgodilo, ampak v življenju pride trenutek, ko si priča nečemu, kar te močno zaznamuje in Fargo je nedvomno predstavljal to prelomnico. Omenil pa bi še grozljivko Čarovnica iz Blaira, ki sem jo v srednji šoli skoraj religiozno gledal tudi po dvakrat na dan in jo dandanes že znam skoraj na pamet. 

So kakšni kultni filmi, ki si jih mora vsak posameznik vsaj enkrat v življenju ogledati? Kateri so?

Moj okus za filme zna biti nekoliko ekstremen. Moj najljubši film vseh časov je Ni prostora za starce iz leta 2007, sicer zelo nasilen in depresiven neo-western, ki pa me je začuda sprostil. Verjetno tudi zato, ker je v meni znova prebudil ustvarjalnost in me vzpodbudil k pisanju prvega romana, ki sedaj počiva v arhivih in čaka na prenovo. Drugače pa poleg Farga priporočam še ogled nadaljevanke Twin Peaks in še posebej filma Twin Peaks: Fire Walk With Me, ki je še vedno edini film, ki me je spravil v jok. Je pa zelo priporočljivo gledati serijo pred filmom, četudi je film predzgodba serije. Nasploh pa sem oboževalec filmov z bolj temačno, provokativno vsebino, saj me povlečejo iz cone ugodja in vzpodbudijo k intenzivnemu razmisleku o svetu, v katerem živimo. 

Se vam zdi primerno razpravljati o vsebini filmov z otroki, jim predstaviti ozadje filma, morda pojasniti kakšen dogodek, jih vprašati, na kakšen način so razumeli vsebino? Zakaj se vam zdi to pomembno?

Vsekakor. Otroci so sicer zelo bistri in razgledani, odrasli jih pogosto podcenjujemo, vendar pa je treba upoštevati, da zaradi pomanjkanja izkušenj nekaterih stvari še ne bodo uspeli razumeti na primeren način. Čisto praktičen primer: ko smo v šoli prvič gledali dokumentarec o holokavstu, nam je učitelj pred tem na kratek način obrazložil okoliščine, ki so pripeljale do teh grozot. Ogled filma zaradi tega sicer ni bil nič manj neprijeten, toda ko holokavstu dodaš zgodovinsko ozadje, se lahko kot otrok naučiš, zakaj se takšne stvari ne bi smele nikoli več zgoditi. Kot pa je bilo že rečeno, otrok se ne sme podcenjevati in jim je treba pustiti, da izrazijo svoje mnenje o določenem filmu in na tak način omogočati razvoj kritičnega razmišljanja. 

Kaj pa golota v filmih? Se vam zdi prav, da pred otroki skrivamo tovrstne vsebine ali se vam ne zdi sporno, če otroci občasno vidijo tudi kakšno pojavljanje spolnosti in golote na televizijskem zaslonu? 

Bom iskren. Golota v filmih me je sprva odbijala, saj mi je dala občutek, da so filmi s takšno vsebino ceneni. Toda tekom let sem glede golote postal bistveno bolj liberalen in mi niti približno ni sporna, če je predstavljena na estetski način. Otroci bodo goloto na televizijskem zaslonu slej ko prej uzrli, zato se mi zdi neko panično skrivanje in moraliziranje odveč. Pravzaprav v goloti ni nič sramotnega, vsi smo v določenem delu življenja goli in zakaj bi se morali sramovati lastnih teles? Da pa smo si na jasnem, goloto in spolnost je treba otrokom predstaviti na odgovoren in predvsem zrel način. To, da otrokom brezskrbno kažemo pornografijo, vsekakor ne podpiram, treba jih je poučiti, da gre za film oziroma fikcijo in predstaviti odgovornosti, ki jih spolnost prinaša.