Sodobni avtorji s področja vzgoje in izobraževanja so starševske stile razdelili na tri vrste – tigre, delfine in meduze. Vsak tip ima določene principe komunikacije z otrokom in način vzpostavljanja stika ter svoje prednosti in slabosti. Starši meduze na primer poslušajo, kaj njihov otrok želi početi in mu to tudi dovolijo. 

Ta teorija starševstva ima veliko privržencev, pa tudi nasprotnikov. Nekateri menijo, da so meduze primer pravega razumevanja in sprejemanja otroka takšnega, kot je. "Biti resnično usklajen s svojim otrokom je umetnost," pravi Kristen Gearing, direktorica izobraževanja pri Parent Lab. 

Pisateljica Emma Brokes ta slog imenuje kot "mehak, nežen in zelo prilagodljiv". Mnogi pa zagovarjajo nasprotno mnenje in poudarjajo, da so meduzni starši skrajni, torej preveč popustljivi, kar lahko otroke zavede, oteži njihovo osamosvojitev in ima slabe posledice v odrasli dobi. 

Strokovnjaki tudi poudarjajo, da je najboljša rešitev zlata sredina, torej starši ne smejo biti prestrogi, a tudi ne preveč popustljivi. To pa je nekaj dobrih stvari in prednosti, ki se jih lahko naučimo od staršev meduz:

Prisluhnejo in slišijo otrokove želje

Mnogi staršem meduzam očitajo, da ne znajo zavrniti otroka in se z njim v vsem strinjajo. Lahko pa si to razlagamo tudi drugače: starš ne sili, ampak dovoli otroku, da sam izbere, kar mu je všeč in kar je zanj najbolje. To se še posebej pozna pri otrokovi potrebi po različnih aktivnostih. 

Starši pogosto vpisujejo svoje otroke v različne športne, hobije, jezikovne ali glasbene šole in iščejo tisto, kar je za njihovega otroka najbolje. Kaj bi naredil starš meduza? Pogovarjal se bo z otrokom in ga vprašal, kaj točno bi bilo zanj zanimivo, česa bi se želel učiti in pri čem sodelovati. Ob tem pa obstaja tudi možnost, da bo otrok odgovoril: "Ne želim početi ničesar, samo igrati igrice na telefonu ali konzoli." V takšnih situacijah starši meduze ponudijo različne predloge in spodbujajo otroka k izbiri. 

Pri izobraževanju in razumevanju so prilagodljivi

Če se otrok pritožuje nad preobremenjenostjo, utrujenostjo in nepripravljenostjo na dodatno učenje in pisanje nalog, bodo mnogi starši otroku poskušali razložiti, da je to enostavno nujno zanj, ter ga bodo poskušali spomniti na odgovornost in disciplino ter ga prepričati da naj vztraja pri nečem, kar je že začel. Kaj bi naredil pa starš meduza? Popolnoma nič. So namreč mirni zaradi dejstva, da otrok včasih zamudi pouk ali na trening, se ne počuti dobro ali pa mu primanjkuje energije. 

Otroku dajo pravico izbire

Starši otroku ponudijo možnost, da preizkusi različne dejavnosti in izbere tisto, ki ga resnično zanima. Otroka pa npr. ne bi silili, da konča glasbeno šolo, ker jo je obiskoval že tri leta, ne bi vztrajali pri napornih treningih karateja štirikrat na teden, če otrok tega več ne mara.

Glavni nauk, ki ga lahko potegnemo iz meduza vzgojne filozofije, je, da s tem, ko otroku dajemo svobodo izbire, ga ne pustimo, da uživa v brezdelju, temveč mu pomagamo najti nekaj, česar se veseli in kar mu je všeč. Na ta način pomagamo otroku odkriti zanimanja in talente ter ga usmeriti k nečemu, v čemer uživa, s čimer povečamo možnosti za uspeh na teh področjih.

Vir: roditelji.story.hr