Ob izrazu visokoobčutljiv otrok si marsikdo predstavlja izrazito jokavega otroka, ki ga iz tira vrže že najmanjša stvar. A starši visokoobčutljivih otrok vedo, da gre za veliko več kot le občutljivost. Psihologinja Elaine Aron, ki je tudi avtorica priljubljene knjige The Highly Sensitive Child, izpostavlja, da imajo ti otroci zelo občutljiv živčni sistem, ki se tudi hitro odzove. Gre za lastnost, ki jo najdemo pri približno 20 odstotkih otrok.

Kako je biti starš otroka, ki ga drugi preprosto ne razumejo? 

Ti otroci so zelo prijazni in željni ugajati, zato je v njihovi družbi nadvse prijetno. Zelo hitro znajo očarati s svojo močno empatijo, in če se v njihovi družbi ne počutite dobro, bodo to hitro začutili ter tudi izrazili pristno skrb. Težko je spregledati njihovo intuicijo, občutek za drugega, pronicljiva vprašanja in ustvarjalnost – dokaz visokoreflektivnega uma. In nato – presenečenje! Ko jih v naslednjem trenutku nekaj vznemiri, sledi zlom, kar v okolici povzroči nemalo začudenja. Sprožilec nenadnega nelagodja je lahko pesek med prsti, preveč ljudi v bližini, nenavaden zvok, tekstura oblačil ali kaj tretjega. Starši teh otrok so navajeni komentarjev bližnjih, ki pravijo: Pa se ja ni razburil zaradi tega?! Kaj je v resnici narobe? Nekateri celo menijo, da so morda starši krivi za takšno vedenje, ker da so preveč prizanesljivi do otroka. To pa je pogosto tudi pokazatelj, da so visokoobčutljivi otroci še vedno nerazumljeni.

6 ključnih lastnosti visokoobčutljivih otrok

Visoko raven občutljivosti (imenovane tudi občutljivost za senzorično obdelavo) pri otrocih in odraslih raziskujejo že več kot 60 let. Poudariti velja, da to ni motnja, ampak preprosto tip osebnosti, ki se v enakem deležu pojavlja pri obeh spolih. V nadaljevanju je izpostavljenih šest lastnosti, ki so ključne za razumevanje teh otrok. 

Iz svojega okolja prejemajo več senzoričnih informacij kot drugi otroci. Običajno slišijo že zelo šibke zvoke, zaznavajo subtilne vonjave in opazijo podrobnosti na risbah. Morda se jim zdijo nekatera živila preveč intenzivnega okusa ali ne morejo nositi določenih tkanin. 

Zanje je tudi značilno, da temeljiteje obdelujejo informacije. Njihova ustvarjalnost in intuicija izvirata iz bogatega, globoko reflektivnega notranjega sveta. 

Imajo močno razvito empatijo do drugih, kar se kaže tudi v tem, da hitro prevzamejo čustva ljudi okoli sebe ter da z njimi delijo vzpone in padce. 

Z lahkoto so tudi preveč stimulirani. V primerjavi z drugimi otroki se visokoobčutljivi hitreje utrudijo in potrebujejo več počitka.

Nagnjeni so k nenadnim napadom besa, ki jih lahko povzroči preobremenjenost z informacijami ali čustvena obremenitev. Situacije, ki običajnim otrokom vzbujajo veselje (npr. igrišče, rojstnodnevne zabave, dan v zabaviščnem parku), lahko zanje hitro postanejo izziv. 

Če strnemo, visokoobčutljivi otroci bolj zaznavajo, več razmišljajo in globlje čutijo. Posledično tudi hitreje dosežejo svoje meje. Ker so ti otroci občutljivejši za povratne informacije, so zelo pomembna sporočila podpore, topline in razumevanja. Od staršev si želi takšen otrok slišati naslednje besede: V redu je, če čutiš jezo/žalost, Vzemi si čas zase, Narediva načrt in Nisi sam, tukaj sem zate. 

Nasveti za starše visokoobčutljivih otrok

Medtem ko si starši občutljivih otrok pogosto želijo, da bi bili njihovi otroci manj 'naporni', je potrebno zavedanje, da visoka raven občutljivosti ni pomanjkljivost. Pravzaprav je to ena od značilnosti nadarjenih otrok. Velja tudi izpostaviti, da so ti otroci bolj nagnjeni k ponotranjenju sramu – v primerjavi z vrstnimi imajo pogosteje občutek, da je z njimi nekaj narobe ali da jim nekaj manjka. To se še posebej izkaže, če jih starši nenehno opozarjajo, da so 'jokice', 'občutljivčki' in 'mevže'. zato je pomembno, da jim starši in tudi drugi odrasli znajo priti naproti in se poučiti o vzgoji visokoobčutljivih otrok. Otrokovo intenzivno doživljanje sveta je resda drugačno, vendar je to preprosto del njega. Izpadov besa ali frustracije nima zato, da bi pritegnil pozornost ali manipuliral, ampak je to del njegovega doživljanja, in to je treba sprejeti. Ker nekateri sčasoma opazijo, da se razlikujejo od drugih otrok, je pomembna velika podpora, ki vzbuja občutek, da so cenjeni, sprejeti in da ni z njimi nič narobe. Včasih družinski člani težko razumejo otrokove potrebe in so v dvomih, kako se nanj sploh odzivati, zato je takšnih primerih koristno poiskati pomoč strokovnjaka na tem področju. 

Namesto da bi poskušali spremeniti svojega visokoobčutljivega otroka, je bolje ravnati tako, kot bi se lotili kakšne druge osebnostne lastnosti. Pomembno se je osredotočiti na njegove  prednosti in mu pomagati, da bi se naučil spopadati s prekomerno stimulacijo, neprijetnimi čustvi in spremembami v svojem okolju. 

Viri: ChoosingTherapy / FocusOnFamily