Samoobramba

Znati se braniti je veščina, ki bi jo morali usvojiti vsi odrasli, pa tudi otroci. Učenje samoobrambe namreč lahko izjemno pomaga v situacijah, kadar je otrok obkrožen z nasilnimi vrstniki. Na ta način bo, ko bo usvojil veščine samoobrambe, postal bolj samozavesten, neodvisen, navsezadnje varen. Pri tem je pomembno poudariti, da samoobramba ni vedno le fizična, tudi verbalno je treba otroka pripraviti na to, kako se odzvati v situacijah, ko ga nekdo napade z žaljivkami in besedami, ki prizadenejo. 

Uporaba prve pomoči 

Vsak posameznik bi se moral naučiti rokovati s pripomočki, ki se nahajajo v škatli s prvo pomočjo. Pomembno je, da otroku predstavimo vsebino prve pomoči in ga naučimo, kako obskrbeti lažje poškodbe, kot so odrgnine, kraste in podobne nevščenosti, ki lahko nastanejo med igro. Pri tem se lahko pretvarjate, da je treba obskrbeti vas ali pa igračo, in otroka usmerjate, na kakšen način naj obskrbi rano, prilepi obliž ali pa povije poškodovano mesto s povojem. Ena izmed pomembnih informacij ob poškodbah in nesrečah je tudi ta, da moramo na krvaveče mesto vedno pritisniti in zaustaviti kri ter obnoviti pravila umetnega dihanja, ki ga lahko vadimo na umetni lutki.  

Postavljanje meja ali reči "ne"

Izjemno pomembno je otroka naučiti postavljati zdrave meje. To pomeni, da zna zavrniti zanj neprijetne situacije, se postaviti zase in zavrniti sodelovanje v nevarnem ali nesprejemljivem vedenju. Za to, da zavrnemo nekoga, ki za nas pomeni avtoriteto, ali nekoga, za katerega bi želeli, da nas odobrava in da smo mu všeč, je potrebne veliko samozavesti. Naučimo otroke, da so še vedno super posamezniki, tudi če kdaj ne izpolnijo vseh pričakovanj okolice. In da naj delujejo po svoji vesti in svojih prioritetah. 

Odzivanje v nevarnih ali stresnih situacijah 

Kadar se zgodi kaj nepričakovanega ali predvsem nevarnega, se lahko otrok prestraši, je v šoku in zaradi tega ne zna primerno odreagirati. Pomembno je, da otroka naučimo, da se v stresnih situacijah znajde. Da se poskusi umiriti in poiskati najbolj racionalno rešitev. To lahko storimo tudi tako, da se z njim vnaprej pogovorimo o določenih morebitnih situacijah ali nevarnostih. Recimo, če se izgubi, se ponesreči, če ga poskuša odpeljati neznanec ipd. Tako bo otrok imel najnujnejše informacije, ki mu bodo v pomoč ob določenih situacijah, ko morda v prvem trenutku ne bo vedel, kako se odzvati. 

Kako ravnati z denarjem

Po besedah Marka Juhanta za ravnanje z denarjem velja enaka vaja kot za metlo: "Če hočemo, da bo otrok metlo obvladal tudi praktično, ne pa le 'vedel', kako se pometa, jo moramo otrokom dati v roke." Znesek je sicer odvisen od več dejavnikov, med drugim od starosti in zrelosti otroka, finančnih zmožnosti in družinskih vrednot. "Višino oblikujete po otrokovi zrelosti, potrebah in po svojih zmožnostih. V prvem razredu je znesek tedensko za en nakup stvari, kosa nečesa, kar si otrok želi. Nekoč je bil to čokoladni jajček, manjša čokolada ali večji žvečilni gumi, danes imajo radi druge stvari, a taka je ena najmanjša enota," je pojasnil. "Starejši potrebujejo kaj drugega, kar je lahko osnova. Morda zbira sličice športnikov? Ena enota je torej za en tak nakup," je dodatno razložil. Sčasoma znajo otroci že počakati, prihraniti del žepnine do naslednje in opraviti svoj prvi večji nakup ter so ponosni, ker so privarčevali, drugim pa je treba malce pomagati.

Sprejemati prave odločitve 

Vzgoja ni nič drugega kot učenje otrok, da znajo sprejemati prave odločitve, da se znajo imeti v oblasti, da znajo prevzeti odgovornost za svoja dejanja in da znajo svoje teoretično znanje uporabiti tudi v praksi ter razmišljati s svojo glavo, si ustvariti lastno mnenje, ne pa zgolj slepo verjeti drugim. Skozi vzgojo je otroka treba usmerjati, da bo znal sprejemati prave odločitve oz. pomisliti na posledice, ki lahko sledijo njegovim odločitvam.