Odnos med materjo in hčerko je lahko ena izmed najlepših družinskih vezi, lahko pa predstavlja bolečino in travme, ki otroka zaznamujejo za vse življenje. Večina mater si želi, da bi imele s hčerko od samega začetka prijateljski odnos, a psihologinja Dr. Kristina Gribova opozarja na nevarnosti takšnega odnosa ter navaja štiri posledice, ki mu lahko sledijo: 

Nepravilno zgrajen družinski sistem

Če želite biti avtoriteta svoji hčerki, morate upoštevati pravila družinske hierarhije. Kot mati ste starejši, bolj izkušeni, izobraženi, zato postavljate pravila in smernice, ki se jih otrok mora držati ... iz vsega tega hči razvije spoštovanje in vas dojema kot avtoriteto. 

Psihologinja poudarja, da prijateljski odnos pomeni, da ni hierarhije, ampak se z otrokom obnašate, kot da sta si enakovredna. Gribova pojasnjuje, da se zaradi tega situacija, ki bi jo sicer rešili z eno besedo, lahko zaplete, saj se boste morali z otrokom pregovarjati in pogajati, kar pa ni dobro. 

"Z otrokom je treba graditi odnos in znati komunicirati z dominantne pozicije, a enakovredno. Hkrati pa vas mora otrok spoštovati in vedeti, da ima starejši ne glede na vse še vedno zadnjo besedo," pojasnjuje psihologinja.

Pomanjkanje materinske skrbi

Mati je tista, ki skrbi za svojega otroka v vseh mogočih pogledih, in če sta mati in hči kot prijateljici enakovredni, to pomeni, da deklica te materinske skrbi ne more čutiti v celoti. Ženske, ki se obnašajo, kot da so hčerke njihove prijateljice, običajno od otroka zahtevajo, naj se obnaša kot odrasla oseba.

To pomeni, da si matere želijo, da se hčerke z njimi pogovarjajo o nekaterih njihovih težavah iz zasebnega življenja in na ta način otrok umetno odrašča. Takšen odnos do hčerke nikakor ni dober, saj je pomembno, da otroka pustimo uživati v otroštvu, ne pa da ga obremenjujemo s težavami in izkušnjami odraslih.

Rivalstvo

V pravilno zgrajenih družinskih odnosih, v katerih vlada hierarhija, ni rivalstva in tekmovalnosti, ki se vsekakor pojavita v odnosih med enakovrednimi posamezniki. Na tem procesu prilagajanja recimo temelji odnos s prijateljicami, ko se hčerka primerja s svojimi vrstnicami, a v odnosu z mamo je to nekaj nenaravnega. 

Številne matere, ki se do svojih hčerk obnašajo kot prijateljice, se trudijo dajati tudi tak vtis, zato si prizadevajo, da so videti mlajše, se temu primerno tudi oblačijo, uporabljajo kakšne besede, značilne za mlade itd. Psihologinja opozarja, da so takšni poskusi matere, da "skriva" svojo starost, včasih predmet posmeha najstnice in njenih prijateljev in da se bo otrok prej ali slej sramoval njenega vedenja. Poudarja pa tudi, da takšne matere nehote pospešijo otrokovo zrelost, saj si želijo, da bi bilo njuno prijateljstvo zaradi tega primernejše. 

Želja po bližini

Otroci, zlasti ko pridejo v poznejša najstniška leta, hrepenijo po svobodi in neodvisnosti – mnogi bi si v tem obdobju želeli živeti sami. Vendar imajo matere, ki so s svojimi hčerami prijateljice, željo, da bi bile vedno s svojo hčerko, da bi jo na neki način obdržale, kar otežuje ločitev deklice od matere.

Psihologinja Gribova poudarja, da mladi v tej starosti pogosto skrivajo svoje zasebno življenje, ne povedo podrobnosti o tem, kako preživljajo prosti čas, in ne govorijo veliko o stvareh, ki se jim zdijo pomembne – to je naraven proces ločevanja osebnosti od družine, ki prispeva k osebnemu razvoju.

"Seveda morate imeti svojo hčerko radi, jo varovati, nadzorovati, a zmerno. Najprej jo morate naučiti pravih življenjskih vrednot, da se bo lahko v prihodnosti samostojno odločala, in ne smete ji preprečevati pridobivanja osebnih izkušenj," je še povedala psihologinja.

Vir: yumama.mondo.rs