To je seveda stvar polemike in posameznika. Ustanoviteljica neprofitne organizacije Greater Than: Illnes, Kimberly Zapata je za portal Scary Mommy delila izkušnjo o tem, s kakšnimi predsodki okolice se je sama srečevala, ko je postala mama in kakšno je njeno mnenje na to temo.
Po prvo tetovažo se je odpravila pri rosnih 18-ih letih. Spominja se, kako se je najprej odpravila do urada po novo osebno izkaznico in takoj za tem v studio, kjer tetovirajo in prebadajo telesa. Ta se je nahajal nekje med kitajsko restavracijo in lokalom s hitro prehrano. Pravi, da bi si želela reči, da je imela nekakšen veliki načrt, s katerim se je odpravila v studio, ali vsaj izbrano in premišljeno idejo za tetovažo, vendar temu ni bilo tako. Kar tam v studiu je namreč prijela katalog s skicami tetovaž in pokazala na prvo sliko tetovaže, ki jo je zagledala – črni križ, okoli katerega se je vila rumena roža. Velik in robusten možak, tetovator, jo je želel prepričati, da naj si vzame nekoliko več časa za razmislek, saj ni bila sploh verna in da naj premisli, če je to res tisto, kar si želi. Ona pa mu je zgolj odgovorila, da naj ji križ s cvetom vtetovira na predel hrbta, nekaj centimetrov nad trtico, saj veste, da ga bodo videli ljudje le takrat, ko bo nosila hlače z nižjim pasom ali pa bo v bikinkah. To je storila iz kljubovanja staršem, ker ji mama nikakor ni dovolila, da bi se tetovirala in je bila to prva stvar s katero je želela poudariti svojo neodvisnost, zrelost ob polnoletnosti.
Od takrat je preteklo precej časa, na svojem telesu pa je Kimberly naredila še precej sprememb. V bistvu pravi, da je postala kar nekoliko odvisna. Na telesu ima namreč 14 'piercingov' oz. uhanov, tetovaž pa še nekoliko več. Jih ne šteje. Vendar pa poudarja, da ne glede na število, barve in velikosti svojih tetovaž ter uhanov, še vedno vztraja pri eni stvari. Svoji hčeri ne dovoljuje, da bi si preluknjala ušesa.

»Mislili smo, da boš, ker si sama polna tetovaž in uhanov, to isto začela tudi pri svoji hčeri,« je slišala komentar s strani družbe. »Ja, prav ste slišali. Dekle z napol obrito glavo, dvema barvama las in vsesplošnim drznim videzom ne dovoljuje svoji hčeri, da bi si preluknjala ušesa,«je odgovorila Kimberly.
»Še preden se je moj otrok začel plaziti naokoli, sem poslušala od vseh sorodnikov in znancev, kdaj bom svoji hčeri preluknjala ušesa in ji nadela uhane. Veliko izmed teh posameznikov me je prav tako vprašalo glede mojih starševskih nazorov kar se tiče tetovaž in prebadanja telesa. In četudi bi jih lahko na hitro odslovila, da se jih to popolnoma nič ne tiče, ali pa da mislim hčero pri 3-eh letih peljati v studio za tetoviranje, sem se odločila, da jim enostavno razložim, zakaj ne načrtujem prebadanja ušes svoji hčeri, ne zdaj, niti v prihodnje,« je dodala Kim.
Ker je bila mama sama tetovirana in polna uhanov, so ljudje avtomatsko pričakovali, da bo enako storila s hčerjo. Kimberly pa pravi, da: »Je samo ona sama odgovorna za svoje telo in njena pravica je, da se sama odloči, če si bo želela kakršnekoli spremembe ali dodatka na svojem telesu. Ta odločitev pa pride s sposobnostjo govora, leti in zrelostjo, ne pa z materino samoiniciativo«.
In četudi mnogi zamahnejo z roko in rečejo: »Pa saj prebadanje ušes ni nič takšnega! – se ne strinjam,« je nadaljevala in rekla: »Prebadanje ušes hčeri, še preden sama izrazi močno željo po tem, ji ne bi prineslo nič dobrega. Kvečjemu potenicalne težave, med katerimi se mi zdi najbolj pereče vprašanje odobritve, strinjanja s strani moje hčere.«
»Vse moje podobne odločitve so bile moja izbira. So bile nekatere izmed njih neumne? Ja, seveda. Ampak, bile so samo moje in sem sama odgovorna zanje. Nikogar drugega ne morem obdolžiti za to,« je še dodala.
»Če se mi bo moja hči pri petih, sedmih ali osmih letih zaupala, da si močno želi uhanov, jo bom najprej dobro informirala, kaj to pomeni. Če si bo po moji razlagi še vedno močno želela in vztrajala pri želji, pa jo bom odpeljala do studia in ji omogočila, da željo uresniči. Ne bom pa sama potencirala tega niti ji ničesar ne bom vsiljevala. Ne bom se odločala v njenem imenu. Časa je na pretek za vse, kot tudi za nekaj takega, kot je prebadanje ušes. Ničesar ne bo zamudila,« je še zaključila mama.
Kakšno pa je vaše mnenje?
Komentarji (0)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.
PRAVILA ZA OBJAVO KOMENTARJEV