Nadarjeni otroci so bolj nagnjeni k izgorelosti kot povprečni otroci. Nerazumno visoka pričakovanja, ki jih imajo do njih družine, vrstniki in učitelji, lahko povzročijo, da postanejo sami sebi največji kritiki, kar na koncu vodi v mentalno in čustveno izčrpanost.

Dejavniki, ki povečajo tveganje za izgorelost nadarjenih otrok, vključujejo:

- vzgoja avtoritarnih in avtoritativnih staršev,

- šolski kurikulum, ki je neprilagodljiv, tog, ponavljajoč se, nima namena in se osredotoča izključno na rezultate,

- neprestane toksične oznake (npr. nadarjeni, talentirani, popolni, neverjetni, izjemni),

- strah, da ne bi izpolnili svojih ali zunanjih pričakovanj,

- perfekcionizem ali zelo visoka osebna merila,

- osamljenost zaradi izključevanja vrstnikov,

- negativna samopodoba in potreba po dokazovanju svoje vrednosti.

Kako je videti izgorelost nadarjenih otrok?

Ker smo si ljudje različni, se tudi izgorelost v tem zgodnjem obdobju razlikuje od otroka do otroka, kar je odvisno od njegovih življenjskih okoliščin, osebnosti, starosti ... Pogosti znaki izgorelosti pri otrocih so psihosomatske bolečine (npr. pogosti glavoboli, bolečine v trebuhu), panični napadi in tesnobnost, razdražljivost, izguba zanimanja za dejavnosti, ki so se jim nekoč zdele prijetne, izražanje pomislekov in skrbi glede šole, uspeha, prijateljev, učiteljev in prihodnosti, upad uspeha, izolacija in večja naklonjenost individualnim dejavnostim, ambivalenten odnos do vsega, ekstremna čustva, odlašanje in nizka motivacija, obsesivni miselni vzorci, ter sprememba prehranjevalnih in spalnih navad. Ker vsak starš najbolje pozna svojega otroka, je pomembno upoštevati vidne in dalj časa trajajoče spremembe, ki jih zaznamo pri otroku.

'Čeprav je otrok zelo nadarjen, je še vedno samo otrok.'

Kako pomagati otroku

1. Preverite akademsko okolje

Zberite informacije o šoli, učiteljih, vrstnikih, dinamiki v razredu. Ali potreba po ekstremnih dosežkih prihaja iz šolskega okolja? Morda zaradi zahtevnih učiteljev ali primerjanja z vrstniki? Pogovorite se z otrokom, kako doživlja šolsko okolje in kaj mu predstavlja stres. Sodelovanje z otrokovo šolo je ključnega pomena pri premagovanju tovrstnih težav.

2. Zmanjševanje težnje k popolnosti

Perfekcionizem ali vzorec razmišljanja "vse ali nič" pogosto vodi do nenehnega pehanja za popolnostjo, kar sčasoma vodi do izčrpanosti. Otroku je treba poudarjati, da popolnost ne obstaja in da ni nobene potrebe, da gre vedno vse po načrtih; tudi napake so zelo pomemben del rasti in učenja, predvsem pa življenja. Na ta način postopoma zmanjšamo njegove skrbi in pritiske ter ga spodbudimo k sprejemanju napak. Kot starš smo lahko zgled tudi na način, da z otrokom podelimo svoje spodrsljaje in napake.

3. Otrok naj se osredotoča na proces namesto na rezultate

Pomembno je, da otroka vzgajamo, da ni toliko pomemben končni cilj kot sama pot do tja. S tem odvzamemo fokus z rezultatov (ocen) in usmerimo več pozornosti na sam proces (učenje). Naj bo učenje prijetno, tako da ga otrok uskladi z njegovo osebnostjo in navadami. Na primer introvertiran otrok običajno potrebuje bolj umirjeno okolje, kjer si lahko vzame čas za obdelavo informacij.

4. Usmerite ga k osvajanju spretnosti obvladovanja stresa

Že zelo zgodaj je pomembno otroke naučiti zdravih veščin obvladovanja stresa. Lahko gre za tehnike umirjanja med učenjem ali pred testi (npr. dihalne tehnike), lahko za učenje pozitivnih samogovorov, v smislu: Danes ne bom prestrog do sebe in si bom dovolil napake. S tem ni nič narobe. Poslušal bom sebe in delal po svojih zmožnostih.

5. Vadite odprto komunikacijo

Starši nadarjenih otrok lahko z odprto komunikacijo o čustvih, občutkih, potrebah, željah, dvomih, pričakovanjih, strahovih ter z medsebojnim spoštovanjem, poštenostjo in poslušanjem otroka ustvarijo zdrave in izpolnjujoče odnose. Spodbujajte otroka k deljenju svojih izkušenj, tegob, izzivov in bodite zares prisotni, ko govori.

6. Pomen uravnoteženega življenja

Naučite otroka, da v življenju vsi potrebujemo uravnoteženost – dela, izzivov, obveznosti ter sprostitve, zabave, umirjanja, kar pomembno prispeva k ravni energije, dobremu razpoloženju in motivaciji. Če naš vsakdan ni v ravnotežju, pride do nezadovoljstva, stresa, zdravstvenih tegob, tesnobe in drugih psihosomatskih težav. Ne pozabite, da je starš največji zgled svojemu otroku.

Viri: VeryWellMind / ChoosingTherapy