Finančna mentorica Ana Vezovišek ni zagovornica nagrajevanja otrok za opravljanje gospodinjskih opravil, saj bi lahko otrok po njenih ocenah hitro dobil napačno sporočilo. "Otrok je del družine in del skupnosti. Prav je, da ga naučimo, kako živimo v skupnosti," je prepričana. Treba ga je učiti, da je prav, da si pomagamo, da se učimo drug od drugega in da vsak poskrbi za svoje osnovne obveznosti, saj tako olajša bivanje sebi in svojim bližnjim. 

"V življenju pač obstajajo opravila, za upoštevanje katerih nismo plačani. Le zakaj bi plačevali svojim otrokom, če tudi mi za tovrstna opravila ne prejmemo plačila? Smo tudi na delovnem mestu plačani za vsako opravilo, ki ga opravimo zunaj okvira svojih delovnih nalog? Običajno ne. Če bi delovali na ta način, bi bili hitro nezaželeni v svojem delovnem okolju," je ponazorila.

Odsvetuje torej nagrajevanje za domača opravila, saj gre pri tovrstni pomoči za dobro celotne družine ter za dolžnost, in ne za uslugo. "Sem pa vsekakor za to, da starši otroke spodbujajo k pomoči drugim in pri iskanju možnosti dodatnega zaslužka. Še posebej, ko prestopijo iz osnovne v srednjo šolo," je poudarila. 

Zdi se ji torej prav, da otrok ne omejujemo pri priložnostih za zaslužek, temveč da jim – upoštevajoč njihovo starost – pokažemo poti, kako in kje bi morda lahko dodatno zaslužili. "Nagrada pa mora biti seveda temu primerna. Nikakor ne smemo iti čez meje, ki jih določa trg, sicer bo imel otrok težave, ko bo prvič pričel opravljati priložnostno delo in ko bo prejel prvo plačilo," je opozorila.

S finančno vzgojo otroka pripravljamo na življenje, da bo kot odrasel pravilno in primerno razpolagal z denarjem, da bo vedel, da ne sme zapraviti več, kot zasluži, in da bo znal tudi "dati nekaj na stran". Počitniško delo je recimo odlična priložnost za zaslužek in za spoznavanje vrednosti denarja, saj otrok ob delu na lastni koži spozna, koliko ur mora delati za določen znesek in koliko truda mora vložiti zanj. Tako bo po izkušnji počitniškega dela verjetno tudi bolj cenil tistih 10 evrov, za katere je moral delati dve ali tri ure in ki so se mu prej morda zdeli "zgolj drobiž".

Drugače kot z nagrajevanjem za gospodinjska opravila je z žepnino, ki jo strokovnjaki večinoma priporočajo, saj se lahko tako otroci naučijo ravnati z denarjem. Po besedah specialnega pedagoga in avtorja številnih knjižnih uspešnic o vzgoji, Marka Juhanta, je pri ravnanju z denarjem podobno kot pri pometanju: "Če hočemo, da bo otrok metlo obvladal tudi praktično, ne pa le 'vedel', kako se pometa, mu jo moramo dati v roke," svetuje. 

Pojasnil je, kdaj je primeren čas, da začne otrok prejemati žepnino, in kako določiti znesek, ter podal tudi konkreten primer, kako otroka naučiti pametno ravnati z denarjem, da dobi občutek za denar. Preverite v spodnjem članku!

Kot mamica treh otrok opažam, da gospodinjskim opravilom ni in ni videti konca. Včasih imam občutek, da pralni in sušilni stroj delata nenehno in s polno paro, da se nenehno vrtimo v kuhinji, da je treba večkrat dnevno pobrisati tla v kopalnici, da si tudi metla nikoli več ne more privoščiti počitka. A otroke že od mladih nog navajam, da pomagajo pri gospodinjskih opravilih, da sodelujejo po svojih zmožnostih in njihovo starosti primerno.

Tako imajo otroci, stari devet, sedem in štiri leta, več dolžnosti, med drugim sesanje in brisanje tal, pospravljanje kopalnice, urejanje igralnega kotička in seveda skrb za urejeno otroško sobo. Seveda jih morava z možem kdaj pa kdaj opomniti, jih pozvati, naj se bolj potrudijo, tudi dodatno in natančneje pospraviti za njimi. In seveda bi bilo včasih hitreje, če bi pospravila sama.

Ampak verjamem, da se bodo sčasoma naučili, privadili, navadili. In nikoli jim nisem plačevala za gospodinjska opravila, čeprav so mi otroci to včasih predlagali. Tedaj sem odgovorila, da tudi starši ne prejemamo plačila za gospodinjska opravila in da je skrb za dom v interesu vseh, saj gre za dobrobit družine. Največkrat delamo vsi skupaj, saj zgledi vlečejo. Otroci namreč opazujejo, posnemajo in delajo podobno kot vi.