Čustvo strahu je že od nekdaj prisotno v človekovem življenju, saj nas opozarja na morebitne nevarnosti in nam pomaga dobesedno preživeti in se zavarovati. Posledično strahovi niti niso tako slabi. Vendar pa vsekakor postanejo težava, kadar nas ohromijo do te točke, da ne moremo normalno živeti, da postanemo anksiozni, zaskrbljeni ali nezmožni normalnega življenja. Zato se je potrebno v življenju čimprej soočiti s svojimi strahovi in jih tudi predelati. Vsak otrok se kdaj boji in po navadi so njegovi strahovi utemeljeni. Med drugim in šestim letom starosti pa nastopi obdobje, ko je teh strahov precej več, kot sicer, zato je pomembno da takrat odrasli pristopimo primerno k otroku in se z njim o strahovih pogovorimo. 

S kakšnimi strahovi se po navadi soočajo otroci?

Otroke je predvsem strah, da bi ostali sami, občutijo pa tudi druge strahove, kot so strah pred vrtcem, šolo, naravnimi nesrečami, sosedovim kužkom, kačami in pajki ali pošastjo pod posteljo. Lahko pa so strahovi resnejši, recimo kadar jih je strah ločitve staršev, njihove smrti, nasilja, zlorabe ali osamljenosti. Takrat otroci potrebujejo ob sebi odraslo osebo, ob kateri se počutijo varne in predvsem usmerjen pogovor, ki bo njegove strahove omilil in navsezadnje razrešil. Prav gotovo pa je nujno, da take strahove ljubeče prestrežemo, pomirimo in tudi otroke pred njimi zaščitimo.

Na kakšen način otroci pokažejo, da jih je strah?

Dojenčki svoje strahove izkazujejo skozi jok, malčki, ki že znajo govoriti in se sporazumevati pa nam bodo v primeru, da jih je strah, to najverjetneje tudi povedali in nam o tem zaupali. Večji otroci lahko poskusijo v želji, da bi bili videti pred nami samostojni in pogumni, svoje strahove prikrijejo. Zato je pomembno, da veliko časa namenimo svojim otrokom in kadar smo z njimi, kvalitetno preživimo ta čas, se z njimi družimo, igramo in pogovarjamo ter mu predvsem damo občutek, da je v naši družbi varen. Bodite tudi pozorni na to, da otrokovih strahov nikdar ne ponižujete in se iz njih ne norčujete. Vsekakor pa njegove strahove ne uporabljajte pri vzgojnih ukrepih in mu z njimi ne grozite. To lahko namreč pusti velike posledice tudi v odraslem obdobju otrokovega življenja. 

Kako otroka soočiti s strahovi? 

Malčkom je najbolj primerno pomagati soočiti se s strahovi s pomočjo igre ali sproščujoče dejavnosti. Naši najmlajši namreč včasih zelo radi odkrito spregovorijo, če si zanje vzamemo dovolj časa in uporabimo kanček domišljije. Tako lahko na primer s pomočjo njegove najljubše igračke ali risanega junaka izveste, kaj ga pesti, o čem razmišlja in kakšni so njegovi strahovi. Malčki bodo namreč mnogokrat raje ubesedili svoj strah in o njem pripovedovali svoji plišasti igrački ali skozi igro, kakor pa če ga bomo enostavno posedli predse in se z njim poskušali resno pogovoriti. Na voljo so nam tudi različna literarna dela, kot so npr. otroške slikanice, ki ponazarjajo marsikateri otroški strah, kot so strah pred grmenjem, strah pred pajki in kačami ali temo. Hkrati nam tovrstna literarna dela ponujajo odgovore, kako se z otrokom znebiti določenega strahu in nam svetujejo na kakšen način ga predstaviti, da je strah v njihovih očeh potem videti manjši. Strahovi se vedno zmanjšajo, kadar čutimo varno in ljubečo bližino nekoga, ki ga imamo radi in mu zaupamo. Pomembno pa je tudi, da otroka spodbujamo pri iskanju rešitev, saj mu bo to pomagalo povrniti občutek nadzora in varnosti. Zato so slikanice s tovrstno tematiko idealno čtivo tako za malčke, kot njihove starše in jim lahko ob večerih predstavljajo odlično družbo.