V obdobju okrevanja so prekinjene vsakodnevne rutine in predvsem otrokom ter mladostnikom lahko takšna sprememba vzbudi ogromno strahu, ko življenje postane neznano in nepredvidljivo. Da otrok zdrži in obvlada krizo, potrebuje več nege in zaščite kot odrasli, saj mu primanjkuje življenjskih izkušenj in zaupanja, da bi zmogel sam zdržati v krizni situaciji. Zato je zanje še posebej pomembno, kako se odrasli odzovejo na pretresljiv dogodek in jim ponudijo podporo.
Otrok razume situacijo glede na svojo stopnjo razvoja. Manjši kot je otrok, močneje se odziva na odzive odraslih v njegovi bližini, ne na sam dogodek. Ko je zaradi izrednih razmer v otrokovem življenju naenkrat pravi kaos, se lahko tudi otrok začne obnašati kot mlajši od svojih let – pride do regresije v razvoju; začne ponovno močiti posteljo, pojavijo se motnje spanja, začne sesati palec, opazimo pa lahko tudi spremembe v vedenju; močno oklepanje staršev, zavračanje stika z vrstniki ipd.
Pri otrocih je zelo pomembno, da se trudimo ohranjati reden vzorec spanja in prehranjevanja (kolikor je v danih razmerah seveda možno) ter imeti v mislih, da fizična bližina zagotavlja varnost. Zato je objem, prijazna, nežna, vzpodbudna beseda in telesni stik izrednega pomena za krepitev občutka varnosti.

Kako se lahko povežemo z otroki, da jim pomagamo zdržati v težkih, neprijetnih občutkih?
Pojasnjevanje, kaj se v resnici dogaja, je lahko koristno pri obvladovanju težkih trenutkov. Ponudite jim informacije o dogodku glede na njihovo razvojno stopnjo, izogibajte pa se podrobnostim, ki bi otroka lahko prestrašile. Omejite tudi pridobivanje informacij iz medijev, zvoki in slike iz novic so pogosto preveč živi za otroke in jim dodatno vzbudijo strah ter občutke nevarnosti.
Če otroci na svoja vprašanja ne dobijo odgovora, ki bi jih pomiril, ali pa jih starši ne želijo obremenjevati s težkimi situacijami, otrok lahko začne razvijati krivdo. Zato je pomembno razbremeniti ga bremena krivde in večkrat poudariti, da za nastalo situacijo ni nihče kriv. Če otrok vedno znova postavlja enaka vprašanja, tega ne počne, ker bi nas želel jeziti, ampak enostavno še ni dobil odgovora, ki bi ga razumel, ponotranjil in bi ga pomiril.
Da otroci in mladostniki začutijo, da nam je mar, morajo začutiti povezanost, ki pa se najpogosteje vzpostavi brez velikih besed, nasvetov in napotkov.

Pri povezovanju pogosto pomaga naša kreativnost – igrajmo se; igre z lutkami, figuricami v peskovniku, ustvarjanje z glino, plastelinom, risanje in branje zgodb. V ustvarjanju otroci (pa tudi odrasli) pogosto izrazijo svojo stisko, tako jo lahko izrazijo, ubesedijo in na nek način spravijo ven iz sebe.
Otrokom in mladostnikom omogočite, da čim bolj pomagajo pri čiščenju, kar je zdravo odvračanje pozornosti od težkih okoliščin in zagotavlja izhod za sprostitev nakopičene energije in stresa. Seveda naj bo to organizirano na varen in starosti primeren način.
Raziščite možnost, kako bi lahko pomagali drugim, saj otroci, ki vedo, da si njihovi starši ali drugi skrbniki prizadevajo za spremembo, čutijo upanje. Prijatelji in sosedje, starši in otroci, ki sodelujejo z majhnimi dejanji prijaznosti, iskrenimi izrazi skrbi in podpore, bodo vsem vpletenim pomagali, da se bodo nekoliko bolje spopadli.Monika Erjavec Bizjak je mag. zakonskih in družinskih študij, je strokovna sodelavka v humanitarnih programih in izvajalka delavnic v sklopu humanitarnega projekta Veriga dobrih ljudi. Je tudi certificirana družinska in šolska mediatorka in se ukvarja z reševanjem sporov z mediacijo in s širjenjem ter z razvojem kulture medsebojnih odnosov.

Komentarji (0)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.
PRAVILA ZA OBJAVO KOMENTARJEV