Starši pogosto delajo napako in popuščajo svojim otrokom, ko pride do konfliktnih situacij. Konflikt je del procesa socializacije in otrokovega razvoja in starši bi ga morali poskušati preseči. "Njihova naloga je zmagati," je v podcastu Poslovne zgodbe poudaril psihoterapevt Zoran Milivojević.

Otroci potrebujejo ljubezen na eni strani in disciplino na drugi strani. Naučiti se morajo, kaj je dovoljeno in kaj ne, to je proces socializacije. Ljubezen in pohvala sta nujni, potrebno pa je tudi, da se naučijo pomena "ne" in "moraš", to je konfliktna situacija, iz katere se človek uči. Kot pravi psihoterapevt, pa sodobni starši na to nekako pozabljamo.

Majhen otrok misli, da ga nimate radi, kadar mu česa ne dovolite ali ne daste. Mame pa seveda nočejo, da bi njihovi otroci mislili, da jih nimajo radi. V takih situacijah "Starši gledajo na otrokova čustva, ne pa na oddaljen, a pomemben cilj. In daljni cilj je pripraviti otroka na samostojno življenje v človeški družbi," poudarja Milivojević.

Kaj je največja težava, ki jo starši lahko povzročijo otroku?

Starši, ki svoje otroke preveč ščitijo, jim namenjajo preveč pozornosti in zanemarjajo pravila, lahko otrokom naredijo več škode kot koristi. Naloga staršev je "Zagotavljati ljubezen, disciplinirati otroka in ga naučiti empatije," pravi terapevt. 

Zanemarjeni otroci

Če starš ne skrbi za otroka, otrok postane neukrotljiv, divji in premalo socializiran. Njegovim staršem je malo mar zanj in tudi njegova dejanja jim niso pomembna. To, da starš zanemarja otroka, ne pomeni nujno, da ga nima rad, lahko pa je preobremenjen z obveznostmi in delom. "Starši, ki delajo v dveh službah, v tej igri preživetja pogosto nimajo časa za svoje otroke. In potem ta otrok odraste v človeka, ki ni dovolj socializiran," pravi strokovnjak.

Zlorabljeni otroci

So tudi tisti starši, ki grdo ravnajo z otroki, ki ne ločijo jeze od prezira in sovraštva. Ko torej otrok naredi nekaj narobe, ga zmerjajo, kar bistveno škoduje otrokovemu razvoju in pušča različne travme. Otrok tako razvije negativen odnos do sebe.

Preveč zaščiteni otroci

Starši, ki jih je zelo strah, da bodo izgubili otroka, so nagnjeni k pretirani zaščiti. Vzroki za strah so različni, na primer otrokova bolezen v mladosti, dolgotrajna nezmožnost imeti otroka in podobno.

Takšni starši, ki živijo v nenehnem strahu, svojim otrokom ne dovolijo, da bi samostojno premagali izzive, saj jih nenehno skrbi, da se bodo poškodovali ali da se jim bo kaj hudega zgodilo. Na ta način motijo otrokov razvoj. Otroci, ki so preveč zaščiteni, so pogosto nepripravljeni na življenje, saj je vedno nekdo nekaj naredil namesto njih.

Takšni otroci odraščajo v t. i. pasivno odvisne osebnosti. Pasivne osebnosti dojemajo svet kot nevaren, sebe pa kot premalo sposobne, zato jih je strah, tudi ko staršev ni več, iščejo dominantne partnerje, ki jih bodo ščitili in vodili skozi življenje.

"Preveč ljubezni otrokom ne more škoditi. Razvajenim otrokom manjka disciplina. Svoje otroke lahko prostodušno pohvalite, vendar jih morate disciplinirati," pravi Milivojević in dodaja, da je 90 odstotkov discipliniranja otroka naučiti, da nekaj MORA. "Moraš pospraviti posteljo, moraš si umiti zobe ..." Otrok se seveda upira, a ko ugotovi, da nekaj enostavno mora, začne delati, kar mu starši naročijo in tako se oblikuje zdrava navada. In dobre navade so najboljši temelj za uspeh v življenju, še zaključuje psihoterapevt. 

Vir: detinjarije.com