Helen Russell je pisateljica iz Jutlanda na Danskem in avtorica knjige The Year of Living Danishly in How to Raise A Viking. Iz Londona se je preselila na Dansko, rodila tri otroke. Za The Guardian pa je napisala članek, v katerem razkriva, kaj se je naučila o nordijski vzgoji otrok.

Iz Londona sem se preselila na Dansko, brezskrbna in brez otrok, a, kljub temu da sem nameravala ostati le eno leto, sem tukaj že deset let in s tremi otroki. Nordijski otroci delajo stvari drugače. Drugače jedo, drugače se učijo, drugače se igrajo, drugače oblačijo, celo drugače spijo – dojenčke pustimo spati zunaj v vozičkih pri temperaturah pod ničlo. Pojejo, se borijo, plezajo, padajo in spet vstajajo.

Vsak dan ure in ure preživijo v naravi – kljub temu da je vreme klavrno. Nordijci se zunanjemu opazovalcu le redko zdijo veseli ljudje – raje imajo "načrtovano zabavo", v njih ni spontanosti. Pa vendar ... nordijske države so redno na vrhu Unicefovega seznama sreče, izobrazbe in enakosti z najvišjimi stopnjami blaginje na svetu. Kako torej poteka nordijska vzgoja?

Vsak dan je dan za igro

V nordijskih državah je igra zelo pomemben del otroštva. Profesorica Ellen Beate Hansen Sandseter z norveške univerze Queen Maud College pravi: "Študije, ki so spremljale otroke od rojstva dalje, kažejo, da se višine ne bojijo tisti, ki splezajo na drevo, padejo in si zlomijo nogo – ampak tisti, ki nikoli niso splezali na drevo." 

Prepir je še en pomemben del otrokovega razvoja, saj ga lahko nauči sodelovanja, zaupanja in ustreznega razmišljanja. "Včasih moraš pustiti otroke, da se prepirajo," pravi danska mati. Kratkoročno je to lahko zastrašujoče, dolgoročno koristno.

Otroke učite, kako naj razmišljajo, ne kaj naj mislijo

Skandinavci ne začnejo šolati otrok pred šestim letom. Do 11. leta ni testov, domačih nalog, ocen. Sabilah Eboo Alwani s Pedagoške fakultete Univerze v Cambridgeu meni, da je to dobra stvar. "Danski sistem temelji na poučevanju v skladu z interesi in miselnosti, da je treba otroke naučiti razmišljati – ne samo opraviti izpite oz. teste," pravi učiteljica Louise Lingaard.

Otroke učijo, da se postavijo zase, javno nastopanje je del šolske rutine od šestega leta dalje, branje pa pride kasneje – okrog osmega leta starosti. Otrokom dovolijo, da razvijajo svoje interese in berejo v svojem tempu. 

Slabega vremena ni

Nordijci vseh narodnosti imajo svoje različice te mantre in študije kažejo, da bivanje na prostem izboljša sodelovanje, zmanjša stres, pomaga pri koncentraciji in izravna razlike med otroki z nizkimi in visokimi dosežki. Nordijci že od otroštva razvijajo, kar Kari Leibowitz, socialna psihologinja na Univerzi Stanford, imenuje "pozitivna zimska miselnost".

Naučiti se oblačiti je ključnega pomena

"V večini sveta se ljudje, ko je hladno, še vedno normalno oblečejo, da gredo ven, potem pa se sprašujejo, zakaj jih zebe," pravi Leibowitzeva. Moji otroci imajo snežne obleke, dežne obleke, vetrovke, termo spodnje perilo, rokavice, nepremočljive rokavice, škornje za sneg in škornje za dež. Razvijte pozitivno miselnost tako, da nosite zimskim razmeram primernejša oblačila in ne pozabite, da ni napačnega vremena, so samo napačna oblačila.

Ni nujno, da vsako sliko nalepite na hladilnik

Medtem ko mnogi menijo, da nenehne pohvale spodbujajo razvoj samospoštovanja, Danci ne. Menijo, da pretirane pohvale vodijo v napihnjen ego. "Ko rečejo 'poglej to', si želijo pozornosti, ne pohvale," pravi danska družinska terapevtka Sofie Münster.

"Pravzaprav ne iščejo pohval. Zato jih je bolje naučiti, da stvari presojajo sami, sicer bodo vse življenje iskali zunanjo potrditev." Danci nadomestijo komplimente z zanimanjem in vprašajo "Kako ti je to uspelo?" ali "Povej mi več." To otrokom pokaže, da nam je mar zanje – ne za njihove 'rezultate'. Tako kot je manj pozitivnih pohval, je manj tudi negativnih sodb.

Družinski obroki so sveti

Zamisel o sedenju in prehranjevanju v krogu družine je v nordijski družbi zelo cenjena. Celo izvršni direktor sme na sestanku ob 16. uri reči: "Zdaj moram iti po otroke." In potem gre domov in si privošči kosilo/večerjo s svojo družino. Večina danskih domov je zbranih za jedilno mizo z izrecnim namenom dajanja prednosti družinskim obrokom. 

Ne glede na to, na katerem koncu sveta živite, so družinski obroki izjemno pomemben ritual, ki povezuje bližnje. Če znate kuhati, je to seveda še toliko bolje, a nikar ne pozabite, da je manj pomembno, kaj jeste za večerjo, kot to, s kom jeste. 

Vir: mojpedijatar.co.rs