To, da so drugorojenci praviloma bolj naporni, je podprlo tudi nekaj raziskav, ki so jih v preteklosti na to temo izvajali. Ekonomisti z Univerze v Edinburgu so tako v znanstveni reviji Journal of Human Resources zapisali, da starejši otroci na inteligenčnih testih dosegajo boljše rezultate kot njihovi bratje oziroma sestre. Uspeh se menda skriva v tem, da starši prvorojencem v zgodnjih letih življenja namenjajo več miselne stimulacije. Je to morda tudi razlog, da naj bi bili drugorojenci bolj uporniškega duha in problematični kot prvorojenec? 

Ena izmed raziskav, ki so jo izvedli znanstveniki s pensilvanske državne univerze in havajske univerze, v kateri so intervjuvali 360 ameriških otrok, starih med sedem in devetnajst let, in njihove starše, razkriva, da so prvorojenci prilagodljivejši, medtem ko so njihovi mlajši bratje in sestre bolj neodvisne osebnosti. ''Drugorojenci kažejo med adolescenco naraščajočo težnjo za neodvisnostjo in drznostjo, medtem ko se pri prvorojencih te lastnosti s časom ne spreminjajo kaj dosti,'' je povedal eden od članov raziskovalne ekipe in dodal:''Ugotovitve se skladajo s predvidevanji, da so prvorojenci bolj konformistični, drugorojenci pa bolj uporniški.''

Obsežna študija, ki so jo izvedli na Danskem in v ZDA, pa je zajela kar 2 milijona danskih in ameriških otrok, preko katerih so raziskovalci želeli dokazati povezavo med zaporednim vrstnim redom rojstev in težavami z disciplino in uspehom v šoli. Avtorji raziskave so med analiziranjem podatkov našli kar nekaj zanimivih vedenjskih vzorcev, ki razkrivajo, da je veliko verjetneje, da bo drugorojeni otrok moškega spola bolj uporniškega in problematičnega duha od starejšega brata ali sestre, medtem ko za deklice naj to ne bi veljalo. 

Med drugim so raziskovalci preverjali tudi povezavo med zaporednim vrstnim redom rojstev in zdravjem otrok. Tu se je izkazalo, da so drugorojeni otroci pravzaprav v več primerih bolj krepostni in zdravi od prvorojencev. Hkrati so raziskovali tudi če je posledica slabšega uspeha drugorojencev to, da starši manj sredstev vlagajo v njihovo izobraževanje, kot v izobraževanje prvorojencev, kar naj ne bi držalo. Na žalost pa študija razkriva da starši veliko manj časa porabijo za druženje in preživljanje časa z drugorojenci, kot s prvorojenci, kar bi lahko bil razlog temu, da so drugorojenci bolj vihravi, živi, problematični, neodvisni in uporniški. 

"Velike razlike pri pozornosti, ki jo starši namenjajo posameznemu otroku imajo lahko velik vpliv na razlike med sorojenci," verjamejo avtorji študije in upajo, da bodo njihovi podatki odprli prostor za diskusijo o tem, koliko časa starši pravzaprav namenijo posameznemu otroku. "Naša odkritja o sistematično različnih količinah starševske pozornosti v ranem otroštvu kot verjetnostnem mehanizmu, ki vpliva na nadaljnji razvoj in obliko vedenja otrok, zahteva nadaljnje diskusije o starševskem dopustu kot dolgoročni socialni koristi," so zapisali avtorji raziskave, ki trdijo, da bi morali imeti starši po rojstvu drugorojenca nekoliko več dopusta, kot prvič. Spet drugi strokovnjaki pa trdijo, da imajo prvorojenci za vzor svoje starše, medtem, ko se drugorojenci zgledujejo po starejših bratih ali sestrah, kar naj bi imelo znaten vpliv na vedenjske razlike med sorojenci. Kakorkoli obrnemo, pa se zdi, da je čas, ki ga namenjamo svojim otrokom posamično, izjemnega pomena in znatno vpliva na njihov razvoj in vedenje. Avtorji raziskave si zato želijo, da bi imeli starši več otrok tudi na voljo več dopusta in prostega časa, brez da bi jih pri tem ovirale finančne ali zdravstvene omejitve.