Če otrok zavrača telesni stik, je to pomembno upoštevati

Starši pogosto učijo svoje otroke, da se jih nihče ne sme dotakniti brez dovoljenja. Toda ko starši ob tem dovolijo sorodnikom, da otroke silijo v poljube ali objeme, to ustvari v njih negotovost. Ali morajo otroci ne glede na vse poslušati odrasle, tudi ko gre za njihovo telo? Ali lahko rečejo "ne", tudi če gre za sorodnike?

Srečanja ob koncih tedna, obiski in zlasti družinska slavja, ki se odvijajo za praznike, so priložnosti, ko se zbere skupaj širša družina. Srečanja so običajno polna čustev in zelo pogosto vključujejo izražanje veselja, stiske rok in objeme. Starši si želijo, da bi bili otroci prijazni in obzirni, zlasti do družine in drugih ljudi, ki so jim pomembni. 

Ker pa so si otroci med seboj različni, nekateri veselo stečejo sorodnikom v objem, spet drugi ohranjajo razdaljo in ne želijo bližjega stika. Čeprav nekateri starši spoštujejo otrokovo telesno govorico, ki kaže, da si ne želi stika, so tudi takšni, ki jih otrokovo upiranje še bolj spodbudi k siljenju. 

Daj, bodi prijazen, babica te je tako čakala, daj ji ljubčka in jo objemi. To sta tvoja babica in dedek, pokaži, da ju imaš rad. Otroku s tem sporočamo, da naj stori, kar mu je bilo rečemo, ne glede na to, kako se ob tem počuti. Ko se otrok počuti prisiljen izkazovati naklonjenost, dobi sporočilo, da nima kontrole nad svojim telesom in da je treba ugoditi odraslim. P

o drugi strani pa se otrok, ki je naučen naslednje: To je tvoje telo in lahko rečeš ne stvarem, ki jih ne želiš početi, bolj zaveda svojih mej in pravic. To zavedanje pa je zelo pomembno tudi v skrajnih primerih, če se otrok kdaj sreča z nevarnimi osebami. Čeprav ob tem morda kdo pomisli, da objemanje sorodnikov in potencialne nevarnosti spolnih zlorab nimajo nič skupnega, v resnici, ni čisto tako, saj se otrok odnosa do telesa in postavljanja mej uči ravno pri starših.

Oblikovanje sporočila o otrokovem telesu

Ko otroka učimo, da ima pravico izbirati in odločati o tem, ali ga nekdo žgečka, objema, poljublja ali komu sedi v naročju, mu s tem pokažemo, da lahko sprejema te odločitve glede na raven lastnega udobja. Pomembno je oblikovati sporočilo, da nikomur ni treba sodelovati v telesnem stiku, če si tega ne želi in če tega ne čuti. Otrok naj ve, da mu ni treba izkazovati telesne naklonjenosti, da bi ugajal ali bil ljubljen. 

Če torej sorodniki radi pogojujejo ali bolje rečeno izsiljujejo naklonjenost v smislu: Če me objameš, ti bom dala darilo, se je pomembno o tem z njimi pogovoriti. Gre tako za čustveno izsiljevanje kot tudi izsiljevanje telesne naklonjenosti. Pomembno je torej, da otrok ponotranji sporočilo: Ti si odgovoren za svoje telo in za to, kdo se ga dotika. Na ta način drugim sporočamo, kako želimo, da komunicirajo z nami in našim telesom. Če rečeš ne, ti ni treba imeti slabe vesti.

Pomagati otrokom, da se naučijo vztrajati pri svojih osebnih mejah in tudi spoštovati meje drugih, pomaga postaviti temelje za ustvarjanje zdravih odnosov v odraslosti.

Starši bi morali podpirati svoje otroke pri oblikovanju zdravih meja. Če otroku bližnji telesni stiki niso blizu, mu lahko predlagamo druge možnosti. Mahanje, dajanje 'petic' z dlanmi ali 'bombic' s pestmi, dvignjen palec, prijazen nasmeh, rokovanje, prijeten pozdrav živjo so odlični načini za izkazovanje prijaznosti in spoštovanja tudi brez zelo bližnjega stika.

Viri: TodaysParent / VeryWellFamily / Bellybelly