Otroci so skupaj s starši podvrženi vse hitrejšemu tempu in pritiskom, da bi morali živeti v skladu z nerealnimi ideali in dosežki, ki jih prikazuje okolica. Temu dodajmo še nenehno pehanje za srečo ter leta posledic, ki jih je povzročila globalna pandemija in rezultat je tu. Vsesplošna anksioznost med današnjo populacijo. Kako se lotiti teh težav?

Pomembno je zavedanje, da vse, kar se tiče tesnobe, tudi ni le slabo. Ljudje potrebujemo določeno merico tesnobe za normalno delovanje. Anksioznost je v bistvu strah pred neznanim. Določena merica strahu pa je potrebna, da zjutraj vstanemo iz postelje in se tako rekoč vržemo v nov delovni dan pa tudi naši otroci potrebujejo malo zaskrbljenosti, da ne bi zamudili v šolo in se pravočasno oblekli. To so recimo zdrave ali koristne vrste anksioznosti. 

Težava nastopi, ko je stopnja anksioznosti z realno ogroženostjo nesorazmerna ali ko ogroženosti pravzaprav sploh ni. Kako torej lahko pomagamo pri obvladovanju tesnobe?

Zavedati se moramo lastnih težav z anksioznostjo

Anksioznost je lahko 'nalezljiva' v smislu, da če so starši precej anksiozni, se to lahko hitro prenese tudi na otroke, ki odraščajo ob tem in opazujejo, kako se sami soočate z vsakdanjimi izzivi. Zato je zelo pomembno, da ozavestite lastne težave z anksioznostjo in spremljate svoje duševno zdravje. 

To ne pomeni, da bi se morali pretvarjati, da je vse v redu, kadar se počutite v sebi anksiozne, temveč da dajete otrokom občutek, da je v redu, če kdaj občutimo zaskrbljenost ali strah, a da se vedno lahko zanesejo na nas, nam zaupajo in jih bomo vedno razumeli. Otrokom moramo zagotoviti, da bomo vedno tu zanje, kadar nas bodo potrebovali, in da smo skupaj v tem.

 Otroci potrebujejo rutino

To še posebej velja za obdobja, ko je več negotovosti, ko je v družini kakšno stresno obdobje ali situacija. Zagotavljanje zanesljive rutine in predvidljivega okolja otrokom pomaga, da se počutijo varno in pomirjeno, daje jim občutek, da je njihov dom varno zavetje in tolažilen pristan, pa četudi se zdi, da zaradi določenih okoliščin ali zunanjih dejavnikov ves svet okoli njih pravzaprav razpada. 

Anksiozni otroci si želijo biti videni

Pogosto lahko otroci v primeru, da se ne počutijo 'videne', razvijejo različne bolezenske simptome, kot so bolečine v trebuhu ali kakšna podobna težava, ki zahteva posebno oskrbo ali nego starša, torej na nek način pozornost. Otrokom je treba zagotoviti, da jim ni treba biti bolan, da bi jih videli, jim namenili pozornost, skrbeli zanje. 

Osredotočanje na pozitivne dosežke in vedenje lahko pomaga tesnobnemu otroku, da se počuti cenjenega. Poleg tega lahko ustvarjanje določenega pozitivnega vzdušja, kot sta recimo organizacija družinskega filmskega večera ali igranja družabnih iger, ki vključuje tudi veliko crkljanja in nežnih dotikov, otrokom pomeni odličen način, da se počutijo ljubljene in varne, predvsem pa zaželene. 

PREBERI ŠE: Kako prepoznamo anksioznega otroka?

Iskanje ravnovesja 

Pomembno je iskati ravnovesje med podporo otroka in dopuščanjem, da dela napake. To je ključnega pomena, a ni enostavno. Predstavljajte si, da otroka učite voziti kolo: najprej ga trdno držite, da ve, da ste tam, nato pa, ko napreduje, popustite oprijem, dokler ga nekega dne popolnoma ne spustite. Podobno moramo pustiti našim otrokom, da se učijo na lastnih napakah, ob tem pa se zavedajo, da boste vedno tam, da jih po potrebi ujamete. Tako bodo nekega dne veliko bolj samozavestni in pripravljeni na samostojno soočanje z vsemi izzivi. 

Zelo pomembno je, da otroku zaupate

Anksioznost je občutek in se jo lahko čuti tako v telesu kot tudi v umu. Vendar otroci pogosto ne razumejo, kaj ta občutek pomeni. Zato si bodo morda izmislili zgodbo, da bi lahko razumeli ta občutek. To ni laž, ampak njihov način, da pokažejo na težave brez dejanskih besed. Na starših pa je, da prepoznamo pomen takšnega vedenja. 

Preizkusite to vajo 5, 4, 3, 2, 1

Da bi otroku pomagali obvladati občutke tesnobe, lahko poskusite s to vajo. Vajo 5, 4, 3, 2, 1 uporablja kar nekaj strokovnjakov pri svojih otrocih. Ko opazite, da je vaš otrok zaskrbljen, ga prosite, naj vam našteje:

- 5 stvari, ki jih lahko vidi,
- 4 stvari, ki se jih lahko dotakne,
- 3 stvari, ki jih lahko sliši,
- 2 stvari, ki jih lahko vonja,
- 1 stvar, ki jo lahko okusi.

To bo v trenutku aktiviralo otrokove čute in zamotilo njegove možgane. To lahko počne tudi ponoči, v postelji, in se poskusi spomniti stvari, ki jih je tisti dan videl, se jih dotaknil, jih slišal, vohal in okusil.

Vir: everymum.ie