Generacijski prepad med managerji in mlajšimi generacijami (do 30. leta) je lahko pogojen z načinom njihove vzgoje. Govorimo o dveh vzgojnih stilih, ki sta povsem nasprotna, t. i. nemška in permisivna vzgoja. "Nemška vzgoja pomeni, da so otroci samo disciplinirani in minimalno pohvaljeni. Starši ne izkazujejo ljubezni. Posledice takšne vzgoje so ljudje, ki imajo nizko samozavest in mnenje o sebi ter se vse življenje trudijo dokazati svojo vrednost. A po drugi strani so maksimalno produktivni," pojasnjuje psihoterapevt Zoran Milivojević za podcast Poslovne zgodbe.
Takšni otroci so običajno zelo uspešni, imajo višjo izobrazbo in finančno stabilnost. Vendar so v odnosih precej trdi in pogosto ne znajo pokazati ljubezni in naklonjenosti. Psihoterapevtski klienti, ki so bili nemško vzgojeni, večinoma trpijo zaradi starševske ljubezni in bližine.
Zanimivo je, da odraslim, ki se zavedajo pomena starševske ljubezni in naklonjenosti ter so karierno in finančno uspešni, ekonomsko stanje ni več pomembno, ampak skrbijo za čustva svojih otrok. Tista generacija gre v drugo skrajnost od svojih staršev, skrbi jih samo za to, kako se počutijo njihovi otroci in bežijo od nemškega stila, ki so ga starši aplicirali v permisivni vzgojni slog.
Permisivnost pomeni dovoljenje, se pravi, da ti starši svojim otrokom dovolijo vse, da jim pokažejo, da jih imajo radi. Mami, lahko? - Seveda, ljubica, mamica te ima rada.
"Zato ta novi tok vodi v ljubezen brez discipliniranja in tako se rojevajo razvajeni otroci," sklene Milivojević. Težava na primer nastane, ko te nove generacije, ki so bile vzgojene v permisivnem slogu, začnejo delati za šefe, ki so bili vzgojeni v nemškem slogu vzgoje. Ti šefi so motivirani, delavni, uspešni, vstajajo zelo zgodaj in so disciplinirani. Ko namesto njih začnejo delati ljubljeni otroci, ki nimajo notranje motivacije za trdo delo, da bi drugim dokazali svojo vrednost, nastane problem, ker jih nadrejeni dojemajo kot lenuhe.
Nimajo strasti do dela in delajo toliko, kolikor se jim zdi minimum, da jih ne odpustijo. Tako nastane generacijski konflikt pri delu, ki je pogojen z različno vzgojo. Da bi to rešili, je potrebno, da se vodje zavedajo problema in spremenijo pristop do vodenja mlajših generacij pri delu ter način komuniciranja. Namesto da jim le govorimo, kaj morajo narediti, jih je treba tudi motivirati za delo, pohvaliti, spraševati o težavah, s katerimi se soočajo v poslovnem okolju in podobno, še zaključuje strokovnjak.
Vir: detinjarije.com
