Rivalstvo med sorojenci

Čeravno je rivalstvo in prepiranje med sorojenci nekaj povsem naravnega, je vloga staršev, da spodbujajo medsebojno sodelovanje, prijateljstvo in ljubezen. Že od majhnega je treba otroka naučiti, da sta brat in sestra osebi, na kateri se lahko zanesemo, in da morata drug drugemu kriti hrbet ter si v stiski pomagati. Lepo je tudi, da sta sorojenca nesebična in da pomislita drug na drugega. 

Na ta način pri otroku razvijamo empatijo – človeško lastnost, ki dandanes manjka, a je izjemno lepa in prijetna. Hkrati je sorojence dobro naučiti, da morajo spoštovati drug drugega ter tujo lastnino in zasebnost. Če opazimo, da eden od sorojencev venomer nagaja drugemu ali ga na kakršen koli drug način namerno prizadene, je treba nemudoma ukrepati in otroku dati vedeti, da takšno vedenje ni dopustno. 

Nagnjenost h kraji

Ni ravno treba posebej poudarjati, da je kraja tudi eno izmed nedopustnih ravnanj, saj otroci to že zelo zgodaj razumejo. A vseeno se zgodi, da otroci odtujijo kakšno stvar, na ta način morda celo iščejo pozornost odraslih oseb. Naučite otroka, da naj deli svoje stvari z drugimi in da naj ne bo sebičen. 

Posvetite mu dovolj svojega časa in bodite tu zanj, ko vas potrebuje. Igrajte se z njim, se iskreno pogovarjajte in mu ne vsiljujte svojega mišljenja, temveč se naučite, kako mu prisluhniti. 

Nesramno vedenje do drugih 

Še ena stvar, ki jo je treba zatreti v kali, je nesramnost do drugih ljudi, pa najsibo do sovrstnikov ali starejših. Otrokom je treba že zelo zgodaj dopovedati, da se tovrstnega vedenja ne tolerira in da je potrebno biti spoštljiv do ljudi, četudi so drugačni od nas, še posebej pa, če so odvisni od naše pomoči. 

Nikoli ne vemo, kdaj se življenje lahko v hipu obrne in bomo mi na mestu nekoga, ki smo se mu posmehovali. Življenje je potrebno živeti skromno in biti hvaležen. Otrok, ki ne spoštuje sočloveka, predvsem pa svojih staršev, bo imel mnogo težav v življenju in odnosih z drugimi.

Laganje

Otroci najpogosteje lažejo zaradi odziva staršev na situacije. Morda jim je nerodno, ker nečesa niso naredili, kot bi si želeli, morda jih skrbi, da boste razočarani, jezni nanje ali vznemirjeni. Zato ob določenih situacijah skušajo prikriti dogodke. Recimo, ko razbijejo kozarec ali se pripeti kakšna podobna neželena nesreča. Nikar ne kričite na otroke v takšnih primerih, saj boste dosegli to, da jih bo drugič strah povedati, kaj so storili. 

Komunikacija mora biti vedno zrela in odprta, otroku pa dajte vedeti, da ga sprejemate takšnega, kot je. Ob določenih situacijah se pogovorite o vzrokih in posledicah in otroku mirno pojasnite, zakaj nekaj ni dobro, in morda skupaj poiščite rešitev za prihodnje. Hkrati mu je treba jasno dati vedeti, da laganje ni v redu in da resnica slej ko prej pride na plan. Vedno je bolje povedati resnico in se soočiti s posledicami, kot pa prikrivati ali lagati in potem živeti v strahu, če bodo ljudje to izvedeli. 

Nestrpnost in kričanje 

Dve izmed zelo neprijetnih lastnosti, ki jih ima lahko posameznik, sta, da je izjemno nestrpen in da hitro vzkipi. Če želi otrok, da nemudoma, ko se njemu tako zazdi, prekinete pogovor z drugo osebo in se posvetite samo njemu, ne storite tega. Lepo mu razložite, da se pogovarjate in da bo imel vso vašo pozornost, ko zaključite. 

Ravno tako ne tolerirajte njegovih izpadov kričanja ali tega, da bi kričal in povzdignil glas nad vami. Naučiti se mora biti bolj strpen in spoštljiv do sočloveka. Kajti spoštovanje in strpnost se pridobita le, če smo tudi sami takšni. 

Sebičnost

Ni hujšega kot videti odraslo osebo, ki misli samo nase in svojo dobrobit. Zato otroka od majhnega učite empatije in sočutja. Naj ne bodo sebični, naj se naučijo pomisliti na druge in upoštevati tudi njihove vidike in čustva. Tako boste olajšali življenje svojemu otroku, hkrati pa vsem ostalim, ki bodo del njegovega življenja. 

Pretvarjanje, da nečesa ne vidi

Otroka je treba tudi naučiti, da se odzove na krivice in posamezne situacije, ki zahtevajo človekov odziv. Na primer, če vidi, da nekdo potrebuje pomoč ali da koga nadlegujejo, je prav, da ukrepa. Lahko to pove odrasli osebi, lahko se zoperstavi sam, če meni, da bi šlo, ampak nikar pa ne učite otrok, da gredo po svetu mimo vsega in da se brigajo zgolj in samo zase. 

Včasih lahko z malenkostjo ali kakšno lepo gesto nekomu rešijo življenje ali polepšajo dan. Z dobro vzgojo otroka lahko tudi mi poskrbimo, da bo svet lepši in boljši.