Italijanska zdravnica Maria Montessori je svoje življenje posvetila otrokom in njihovemu opazovanju. Dolgo je delala v bolnišnici kot asistentka na oddelku z otroki s posebnimi potrebami. Sama je oblikovala različne didaktične pripomočke, pokazala je, da se učenje ne začne pri učitelju, ampak pri učencih in menila je, da otrok ne bi smeli siliti k učenju, ampak bi jim bilo treba omogočiti spodbudno okolje, ki jih bo spodbudilo k razmišljanju in raziskovanju. 

To bi po njenem prepričanju zadovoljilo dve pomembni otrokovi potrebi – spodbujanje njihove naravne radovednosti in učenje skozi igro. Po letih izkušenj in proučevanja otrok je razvila posebne pedagoške pristope in jih poimenovala kar pedagogika montessori. Glavno vodilo vseh ustanov montessori, ki so sprejele njeno metodo vzgoje, pa je to, da se otroci najbolje učijo kar sami, preko izkušenj, raziskovanja in spoznavanja okolja ter situacij.

Cilj njenega pristopa je torej, da otroku omogočimo primerno okolje, v katerem bo sam prepoznaval svoje potenciale in jih razvijal. To pa je nekaj njenih najboljših nasvetov za vzgojo otrok:

1. Otroci vpijajo in se največ naučijo iz tistega, kar jih obdaja.

2. Če ste pošteni do svojega otroka, bo vedel, kaj poštenost pomeni.

3. Če se otrok počuti dovolj varnega, se bo naučil zaupanja do ljudi.

4. Če otroka pogosto grajamo, se bo naučil obsojati druge.

5. Če otroka pogosto hvalimo, se bo naučil ceniti druge.

6. Če smo do otroka sovražni, se bo naučil tepsti in žaliti druge.

7. Če se pogosto norčujete iz otroka, bo postal sramežljiv.

8. Če otroku pogosto govorimo, da se mora sramovati svojih dejanj, se bo ves čas počutil krivega.

9. Če otroka pogosto spodbujate, bo imel veliko samozavesti.

10. Če ima otrok vašo brezpogojno oporo, bo samostojen in neodvisen.

11. Če otrok živi v prijaznem okolju, se bo naučil najti ljubezni.  

12. Nikoli ne govorite slabo o svojem otroku – niti ko ga ni, niti pred njim.

13. Namesto da kritizirate njegov značaj, se osredotočite na dobro v njem. Tako ne bo prostora za slabo.

14. Vedno bodite pripravljeni pomagati svojemu otroku, pa tudi oditi, ko vidite, da je popolnoma v redu.

15. Pomagajte otroku, da zgodaj spoznava svet okoli sebe, še posebej, če je obdan z mirom in ljubeznijo.

16. Otroka spoštujte in ko se bo zmotil, bo napako znal hitreje popraviti.

17. Vedno poslušajte in odgovorite na otrokova vprašanja in zahteve – tako bo vedel, da ste tam zanj.

18. Pazite, kako se obnašate pred otrokom, saj vpija naše vedenje.

19. Spoštujte otroka, ki počiva, opazuje dejavnosti drugih otrok ali o nečem razmišlja. Ne silite ga k drugim dejavnostim. Tudi otroci morajo razmišljati.

20. Da bi resnično živeli, se moramo naučiti izkoriščati stvari in ljubiti ljudi in ne izkoriščati ljudi in ljubiti stvari.

21. V središču izobraževanja mora biti človek. Vedno si je treba zapomniti, da se človek ne razvija na univerzi, njegov duševni razvoj se začne takoj po rojstvu in je najmočnejši v prvih treh letih njegovega življenja.

22. Otroka ne moremo naučiti, kako biti umetnik, lahko pa mu pomagamo razviti "oko, ki vidi", "roko, ki posluša", "dušo, ki čuti".

Vir: Index.hr