"Imava tri otroke, in ko potrebujeva varstvo, nama priskočijo na pomoč moji starši, se pravi njihova babica in dedek. Ne vem, kaj bi brez njiju."

"Sinova iz vrtca in šole velikokrat spremlja varuška, ki ju odpelje domov in je z njima še dve ali tri uri pred mojim prihodom domov. Drugače ne gre, imam odgovorno službo, ki se včasih tudi zavleče, moji in njegovi starši pa še delajo. Težava je tudi to, da zelo težko dobim varuško."

"Mož je devet let starejši od mene in njegovi starši so na srečo že v pokoju. Vnučka z veseljem kdaj pa kdaj vzamejo k sebi domov, po potrebi ju tudi prevzamejo v vrtcu. Toda varstvo je zgolj nekajurno, saj se približujeta 80. letu starosti in več niti ne zmoreta."

"Sama sem s skoraj dveletnim otrokom. Zares sem sama in resnično nimam nikogar za varstvo, tako da gre pač povsod z mano. Zato marsikje poslušam takšne in drugačne opazke, a sem se jih že naučila preslišati. Opravke skušam urediti, ko je v vrtcu, ko resnično ne gre drugače, pokličem nekoga in plačam varstvo. Drugače žal ne gre."

"Doma imam tri- in šestletnika. Po spletu okoliščin že sama nisem imela rednih stikov s svojimi starimi starši, saj so živeli predaleč, zdaj, ko sem sama mamica, pa se zgodovina na nek način ponavlja. V naši bližini živi le moja mama, ki je še vedno delovno aktivna, tako da se nanjo obrnemo le takrat, ko nujno potrebujemo varstvo. Sicer pa se z možem trudiva kombinirati izmene v službi in razne opravke, tako da je eden od naju vedno na voljo za oddajanje otrok v vrtec in šolo ter njihov prevzem. Naporno je, bolj malo časa je za naju, da bi se kam odpravila sama, se sprostila, ampak imam v mislih, da bo tudi to obdobje hitro mimo in da bosta malčka slej ko prej samostojna, takrat pa bo vse lažje."

"Imam srečo, da imam krasne starše, ki mi priskočijo na pomoč, kadar le lahko. Brez njih si res ne morem predstavljati, kako bi bila sploh kos vsem izzivom, opravkom in obveznostim, za katere sem bolj ali manj sama."

"Ker sva šla s partnerjem s trebuhom za kruhom, sva se iz tujine preselila v Slovenijo. Tukaj torej nimava svojih staršev, ki bi nama priskočili na pomoč pri varstvu triletnika. Tudi ostali bližnji ne živijo v našem kraju, zato se morava ves čas prilagajati in vnaprej načrtovati, kdaj bo kateri od naju delal v službi, da bo drugi na voljo za varstvo otroka. Za tiste dni ali ure, ko se preprosto nisva mogla uskladiti, sva najela varuško. Za pet dni v mesecu po nekaj ur (ali za to, da je otrok zaradi nočne izmene kakšno noč prespal pri njej) sva jo plačala okoli 250 evrov."

"Večinoma se z možem znajdeva sama, kadar sinova nista v šoli in vrtcu zaradi bolezni ali sta v karanteni. Ko je bolezen že mimo in je nega zaključena, pa bi bilo priporočljivo, da je sin še kakšen dan doma, varstvo prevzame dedek, ki je v pokoju. Redko, morda dvakrat na leto, tedaj vskoči tašča."

"Otroke velikokrat čuvajo njegovi starši. Moja mama je žal že umrla, oče pravi, da ne zmore in da nima živcev. Tako je njegov čas z vnuki zelo omejen in praviloma sva z možem zraven. Vseeno se mi zdi pomembno, da imajo stike."

"Živimo v bližini moževih in mojih staršev. Oboji so nama z varovanjem otrok večkrat priskočili na pomoč. Včasih jih poprosim za kakšno uro njihovega časa, da hitreje opravim v trgovini, včasih ob bolezni katerega od otrok, včasih zaradi podaljševanje službe in včasih, da si z možem vzameva čas zase. Dokler si ni sestra ustvarila svoje družine, se je tudi ona pogosto ponudila, da popazi otroka, da sva si z možem za nekaj ur oddahnila. Sedaj sem jaz na vrsti, da ji vrnem uslugo."

Iz odgovorov slovenskih mamic na vprašanji, kako se soočajo z izzivi, ko potrebujejo nujno varstvo otrok, in kdo jim priskoči na pomoč, je razvidno, da imajo eni starši več in drugi manj možnosti. Včasih imajo različne izmene v službi, zelo redko si pomagajo z najeto varuško, pogosteje jim na pomoč priskočijo stari starši, če lahko. V Skupnosti vrtcev Slovenije sicer nimajo točnega podatka o varstvu predšolskih otrok pri starih starših pred vstopom otroka v vrtec, opažajo pa vse večje povpraševanje po vpisu v oddelke prvega starostnega obdobja in po zaključku porodniškega dopusta, kar lahko nakazuje, da se morajo mamice vrniti v službo in nimajo možnosti domačega varstva pri starih starših ali drugod.

"Po naših izkušnjah je še zelo malo otrok v domačem varstvu, saj so stari starši v času, ko se pojavijo potrebe po varstvu, večinoma še polno vpeti v delo. Naše izkušnje kažejo, da starši, če se takoj po rojstvu ne odločijo za javni vrtec, poiščejo znanko ali kakšno priložnostno varuhinjo za prvo leto, nato pa pri nas kandidirajo za vpis v vrtec," je razložila predsednica Skupnosti vrtcev Slovenije, Janja Bogataj. Za to se običajno pogosteje odločajo v družinah, v katerih imajo otroka z več zdravstvenimi težavami, in starši, ki želijo mehkejši prehod v vrtec.

Vedno redkeje se zgodi, da bi stari starši prihajali v vrtec po svoje vnuke, "kar nakazuje, da so tudi sami še vedno zaposleni". "Starih staršev videvamo vedno manj. Vedno pogosteje pa prihajajo po otroke v vrtec varuške, ki preživijo z otrokom delček dneva do vrnitve staršev," je izpostavila. Obenem opaža razliko med mesti in podeželjem: "V podeželskem okolju so obiski starih staršev morda še nekoliko pogostejši, v urbanih središčih jih skoraj ni več."

Čeprav so morda zaposleni, pa so stiki s starimi starši izredno pomembni. "To je neprecenljiv odnos, ki se je skozi zgodovino odvijal med generacijami. Včasih so otroci spontano odraščali v domačem okolju in med več generacijami. Učili so se drug od drugega in drug drugega so razveseljevali, spoštovali in si nesebično med seboj pomagali," je spomnila Janja Bogataj.

"Danes so oblike srečanj drugačne, vedno bolj so strukturirane in skrbno načrtovane. Že starši morajo načrtovati prost vikend in čas, ki ga bodo lahko kvalitetno preživeli z otroki. Podobno delajo tudi stari starši, saj jim je čas z vnuki pogosto odmerjen, ker zaradi svojih službenih obveznosti in organizacije življenja mlade družine pogosto ne morejo do njih," je opozorila.

"Kadar pa imajo čas za svoje vnuke, jim običajno ponudijo veliko aktivnosti, jih razveseljujejo in se jim povsem posvetijo. Takrat so vnuki v ospredju in glede na naša opažanja se vsi trudijo, da bi bili trenutki druženja čim bolj polni, izkoriščeni, doživljajski in nekaj posebnega. Le malo si jih upa čas preživeti spontano, igrivo, bolj 'po domače'," je izpostavila. Tako je očitno vse bolj oblikovan in strukturiran tudi čas druženja med generacijami, kar ni nujno najboljše.

Ni uradnih podatkov, v kolikšni meri so stari starši v Sloveniji resnično vpeti v življenje vnučkov. V družinah imajo različno urejene odnose, babice in dedki ponekod vnuke varujejo skoraj vsak dan, včasih jih peljejo v vrtec in šolo ali/in hodijo iskat. Lahko se vidijo enkrat tedensko, nekajkrat mesečno ali letno. Nekateri žal nimajo več starih staršev, drugi morda živijo predaleč, tretji imajo skrhane odnose in nimajo stikov. Želimo si, da bi bilo teh čedalje manj.

Nekoč je bilo drugače. Še pred 40 ali 50 leti so malčke – vsaj na podeželju in po vaseh – pred vstopom v šolo pogosto dnevno varovali stari starši (pa tudi drugi svojci, sosede in prijateljice), razširjeno je bilo varstvo otrok pri (starejših) gospeh, ki so imele nekakšne neuradne vrtce kar doma. Danes je v vrtce po Sloveniji vpisanih več kot 80 odstotkov otrok in čedalje manj vnukov vsakodnevno varujejo babice in dedki. Vzroki za to so različni in eden od njih je zagotovo ta, da so tudi oni še zaposleni in v službi, saj se pokojninska doba viša in viša. Viša pa se tudi povprečna starost, pri kateri slovenske mamice prvič rodijo, kar posledično pomeni, da so v določenih primerih stari starši že starejši in da težje varujejo vnučke.

V članicah Evropske unije so sicer v letu 2019 skorajda polovico otrok (47,1 odstotka) do tretjega leta  varovali izključno starši, 35,3 odstotka jih je vsaj eno uro tedensko prebilo v vrtcu, preostali so bili v varstvu pri starih starših, drugih sorodnikih ali poklicnih varuškah, razkrivajo podatki evropskega statističnega urada Eurostat. Države, v katerih so za otroke skrbeli starši in je bilo najmanj otrok v vrtcu, so Hrvaška, Slovaška, Latvija, Romunija, Češka, Poljska in Bolgarija, medtem ko je bilo največ otrok vpisanih v institucionalizirano varstvo na Nizozemskem, Portugalskem, Danskem, v Luksemburgu in Španiji.

Po podatkih Statističnega urada Slovenije je pri nas 82,5 odstotka otrok, starih od eno leto do pet let, vključenih v predšolsko vzgojo in izobraževanje v vrtcih. V šolskem letu 2020/21 je bilo v vrtce vpisanih 86.193 otrok, število otrok, vključenih v vrtce, je bilo za 1,7 odstotka manjše kot v prejšnjem šolskem letu, sicer pa se je v zadnjem desetletju število otrok v vrtcih povečalo za 13,5 odstotka – s 75.972 (2010/11) na 86.193 (2020/21). Velika večina med njimi – 94,5 odstotka – je obiskovala javne vrtce.