Svojevrsten uspeh je vzgojiti samostojne, samozavestne, odgovorne in sočutne odrasle, ki bodo srečni v odnosih in v družini ... Torej v življenju nasploh. Izziv je vzgajati tako sinove kot hčerke in prvo vodilo je, da se do otrok različnega spola obnašate karseda enako. Tudi zakonska in družinska terapevtka Barbara Holcman svetuje, da tako hčerke kot sinove že od rojstva obravnavate glede na njihove individualne potrebe in želje in ne glede na njihov spol. "Tako na primer ne kupujte drugačnih igrač samo zato, ker je otrok določenega spola, kot so denimo punčke in kuhinje za deklice ter avtomobilčki za fantke. Izbor zgodnjih igrač raje prilagodite otrokovemu interesu in ne vzpodbujate k spolno stereotipnim vlogam že skozi igro," priporoča.

Prav tako otroku ne govorite, da so določene oblike vedenja in čustvovanja bolj sprejemljive zgolj zaradi spola. "Tako hčerki na primer ne recite, naj se ne jezi, ker punčke tega ne počnejo. Ne vzpodbujajte pretirane uslužnosti in prijaznosti za vsako ceno z utemeljitvijo, da so punčke prijaznejše kot fantje, ter ne zatirajte recimo plezanja, raziskovanja in agresivne igre, rekoč, da naj se dekleta ne bi igrale tako, da naj se ne bi prepirale, da naj ne bi bile umazane ..."

Seveda tudi ona opaža, da otroci kot najstniki pa vendarle praviloma razvijejo določene potrebe tudi glede na spol. "Ko otroci odraščajo in ko se bližajo puberteti, biološke razlike med spoloma velevajo, da se z njimi pogovarjate o njim pomembnih temah. Takrat postanejo razlike med hčerami in sinovi bolj opazne," se zaveda. Tedaj je sicer prav, da o vseh temah razglabljate tako s fanti kot tudi s puncami in da ne opredeljujete po spolu. A vendar se boste verjetno o denimo menstruaciji s hčerko pogovarjali bolj poglobljeno in podrobno. "Tukaj pa seveda takoj pridemo do prvega predpogoja za vzgojo hčerke v "zdravo" samostojno in samozavestno žensko – gre za mamino samozavest in samostojnost ter njeno poznavanje in sprejemanje sebe kot ženske in svojega telesa. Mama lahko namreč vse pove pravilno. A vendar njene besede zvenijo zgolj kot teorija in pametovanje, če sama ne živi skladno z njimi," je izpostavila.

Izjemnega pomena je torej, kakšen odnos imajo mame do samih sebe, kakšnega partnerja so izbrale, kakšne vloge igrajo doma, kako se počutijo v življenju. "Mama, ki ji je lastna cikličnost odveč in ki menstruacijo vidi kot nebodigatreba, bo hčerki težko prenesla ljubezen do ženskega telesa," je opozorila Barbara Holcman. Podobno je z gospodinjskimi opravili. "Mama, ki za večino del doma poskrbi sama in ki ji je težko, a se o svoji vlogi z otroki vseeno ne pogovarja z določeno mero prevzemanja odgovornosti za svoje odločitve, bo težko prenesla idejo, da si je takšno življenje izbrala sama in da hčerki tega ni treba, če se sama tako odloči," je orisala.

Kako lahko hčerki pomagate, da bo razvila pozitivno samopodobo, da bo sprejemala sebe, tako kot je?

Dekleta se predvsem od najstniškega obdobja naprej v iskanju ženske identitete zelo poistovetijo z žensko v družini. "Če govorimo o posebnih dejanjih, obnašanju in besedah, ki so pomembni pri vzgoji hčerk, se predvsem izogibajte sodbam o telesu in videzu ter govoru, kakšen zunanji izgled je primernejši, bolj socialno sprejemljiv in zaželen. Prav tako niso primerni komentarji, kot so: "Lepa si, ker si tako suha", "Lahko bi malo shujšala", "Poglej kako je pridna, ker tako mirno in tiho sedi, ti se pa vedeš kot ena divjakinja", "Punčke so vedno lepo oblečene", "Luštne punce se ne zapacajo tako", "Ženska mora za moža vedno biti lepa" in podobno," je nanizala. Tovrstnih navedb se je treba izogibati tako v odnosu s hčerko kot tudi v razmerju do sebe in drugih.

Ključno je, da z besedami in tudi z dejanji razvijate zdrav odnos do sebe in do svojega telesa. "Poskušajte se izogniti pogovorom o dietah v smislu, da se jih poslužujete zato, da bi bile lepše. Raje govorite o spremembi prehrambnih navad zaradi zdravja in boljšega počutja. Ne recite, da telovadite, da boste lepi, suhi, privlačnejši ali ker vas bo mož imel raje, ampak, ker je dobro za zdravje, za močnejše kosti in za bolj zdravo telo ... ker je zdravo telo lepo telo," svetuje.

Obenem ne sodite ljudi na podlagi videza ali vedenja. "Seveda vsako obnašanje ni sprejemljivo, a pogovarjajte se o vedenju in ne o človeku. Tako ne izrecite: "Katja je pa res nemogoča, ker zmeraj toliko govori in ker hoče vso pozornost zase", ampak raje: "Katjino vedenje mi ni všeč. Težko se družim z njo, ker imam občutek, da nikoli ne pridem do besede"," priporoča. V vsakem oziru pa se poskušajte predvsem izogibati komentarjem (kar vključuje tudi šale), ki vzpodbujajo spolno stereotipizacijo.

Kaj pa je ključno pri vzgoji hčerke, da bo kot odrasla lahko razvila "zdravo" partnersko razmerje? "Tudi na tem mestu se je treba zazreti vase in preveriti, kako se vede mama, predvsem, kakšen odnos ima s sabo in s partnerjem," je poudarila. Seveda ni potrebe po popolnosti, predvsem pa naj se mati o odločitvah iskreno in brez obsojanja pogovarja s hčerko. Tukaj veliko kažejo prav odločitve, saj z njimi hčerko učite, kaj je pomembno v partnerskem razmerju.

Mama, ki vztraja v partnerskem odnosu, kjer je nezadovoljna, kjer ima občutek, da je izkoriščana in da več daje kot dobi, ter kjer je lahko tudi prisotno nasilje v katerikoli obliki, bo hčerki nezavedno predala sporočilo, da je za obstoj partnerske zveze potrebno potrpeti in dopustiti prekoračitev osebnih mej. "Takšno priučeno sporočilo vodi v izbiro partnerja, ob katerem se ženska (odrasla ali najstnica) trudi za vsako ceno obdržati odnos, kjer je pripravljena vztrajati v odnosu ne glede, kaj dobi v zameno, ali imata s partnerjem skupne cilje, vrednote in želje. To lahko pogosto vidimo, ko ženske ostajajo v odnosu, kjer ne dobivajo, kar potrebujejo in kar želijo, temveč se zadovoljijo s praznimi obljubami in čakajo, da se partner spremeni. Torej popolnoma izgubijo občutek, da imajo v partnerskem odnosu tudi same pravico kaj želeti," je orisala.

"Daleč najpomembnejši je odnos, ki ga imamo do sebe in do svojih vlog v družini. V primeru starševske slabe samopodobe se otrok ne more naučiti, kaj je dobra samopodoba. Če hčerka ves čas opazuje mamo, ki poskuša zadovoljiti vsem okoli sebe (najsi bo mož, šef, mama, soseda ali otroci), se ne more naučiti, da si lahko sama privošči drugačen pristop in lahko postavi meje okoli sebe, da s postavljanjem sebe na prvo mesto ne bo izgubila ljubezni in odnosov z bližnjimi," je opozorila.

Tedaj se hčerka tudi ne more naučiti, kaj sploh pomeni, da si sama nekaj želi, in kaj sploh so zdrave meje. "V takšni družini se bo hčerka naučila, da je za ljubezen treba potrpeti, da je sprejemljiva in primerna za ljubezen le, ko sebe ves čas daje na zadnje mesto, da je za partnersko ljubezen potrebno dati na prvo mesto partnerja, njegove želje in potrebe. Nauči se, da je v redu, če se ženska zadovolji z obljubami in da ne potrebuje dejanj, ki potrjujejo, da obljube res držijo. Nauči se, da je naloga ženske čakati na spremembe in predvsem, da je bolje, če potrpi in zdrži, saj bo ostala sama, če postane zahtevna," je opomnila.

Ključna je vloga mame, a seveda tudi očeta

Pri vzgoji deklet veliko pripomorejo predvsem mame. "Ogromno naredite, če se s hčerkami iskreno pogovarjate o svojih odločitvah, tudi zakaj ste jih sprejeli. Pogovor na odprt, ranljiv način naredi več za hčerke kot marsikaj drugega, saj jim pokažete, da imajo moč odločati se tako, kot se jim zdi najbolj prav. Obenem naj vedo, da jim boste stali ob strani, da jih boste skušali razumeti in da jih boste imeli vedno radi, četudi bi se morda odločile drugače kot vi," je pozvala. Pomembna pa je seveda tudi vloga očeta, "ki z zdravim, neobsojajočim odnosom do hčerke (in seveda tudi do mame) in njenih odločitev le potrdi njeno vrednost. Takšna hčerka potem vrednosti ne bo iskala pri partnerju, ampak jo bo nosila v sebi."