Če imate doma živahnega in razposajenega otroka, ki ga je vsepovsod malo, ste lahko zgolj srečni, trdijo psihologi. Kljub temu, da živahnejši otroci mnogokrat staršem kravžljajo živčke in jim povzročijo veliko sivih las, obstaja namreč velika verjetnost, da bodo odrasli v uspešne in srečne posameznike. To pa psihologi pripisujejo naslednjim dejavnikom:

Živahni otroci so bolj samostojni in se jasneje izražajo

Otroci, ki so karakterno bolj radoživi, pogosto nimajo strahu pred izražanjem čustev. Jasno in glasno dajo vedeti, kakšno je njihovo mišljenje, še bolj pa kako se počutijo v določeni situaciji. So tudi veliko bolj neodvisni od otrok, ki vedno pogledujejo k staršem za odobravanje in upoštevajo vsa pravila. Živahnejši otroci namreč mnogokrat poznajo krajšnice do cilja in velikokrat so že v zgodnjem obdobju precej samostojni, saj si upajo več poizkušati in tvegati ter se posledično učiti iz napak in dozorevati. 

Takšni otroci hitreje vpijajo znanje

Otroci pri zaznavanju in spoznavanju sveta okoli sebe uporabljajo vsa čutila. Nemirni otroci pa pri tem še intenzivneje kažejo svojo radovednost in željo po znanju. Zato pri starševstvu in vzgoji popustite nekoliko vajeti, saj otroci, ki jih konstantno nadziramo in opozarjamo, težje razvijejo samoiniciativnost in hitro se lahko zgodi, da izgubijo tudi željo po raziskovanju in preizkušanju meja, kar ima lahko negativne posledice za njihov razvoj. Nemirni otroci, ki vedno nekaj raziskujejo, sprašujejo brez strahu in odkrivajo svet, bodo veliko bolj uspešni od otrok, ki so poslušni in mirni. 

Živahni otroci se ne zanašajo na tuje mnenje

Radoživi in živahni otroci se ne opirajo na mnenja ljudi okoli sebe in jih ne zanima, kaj si drugi ljudje, tudi odrasli, mislijo o njih. Zanje je pomembno, da se dobro počutijo in za svoja dejanja ne čakajo na odobravanje ostalih. Takšni otroci so zato mnogokrat bolj drzni, inovativni in kreativni, saj gledajo izven okvirjev pravil in vidijo dlje od otrok, ki se striktno držijo navodil ostalih in jim tuje mnenje pomeni veliko preveč. 

So vešči reševanja težav 

Živahni otroci se v življenju kaj hitro naučijo, da so napake del življenja in da je vsako situacijo možno popraviti in izboljšati, slabo stvar pa obrniti sebi v prid. Na drugi strani otroci, ki odraščajo ob stogih starših, razvijejo strah do avtoritete in se težko vključijo v večji kolektiv, medtem ko živahni otroci s tem nimajo nobenih težav. Ko odrastejo, so namreč velikokrat spontani in zlahka rešujejo konflikte, hkrati pa so odpornejši na stres. 

Se zavedajo svojih kvalitetnih lastnosti 

Radoživi otroci dobro vedo, katere njihove lastnosti jim dajejo prednost pred ostalimi in katere so njihove močnejše karakteristike. To znajo poudariti in dobro iztržiti, medtem ko slabosti mnogokrat zlahka obrnejo sebi v prid. Živahni otroci se zavedajo, da si zaslužijo brezpogojno sprejemanje in ljubezen in da lepo ter primerno vedenje in poslušnost niso pogoj, da bi bili ljubljeni.