V današnjem času se veliko govori in piše o narcisih, zlasti ko tema nanese na partnerske odnose. Veliko ljudi že pozna ključne značilnosti narcisov, ki se kažejo v prekomerni osredotočenosti nase in na svoje potrebe, pomanjkanju empatije, občutljivosti na kritiko, obrambnem vedenju, ko se počutijo ogroženi. Seveda ob tem velja poudariti, da obstaja razlika med narcističnimi vidiki naše osebnosti (imamo jih vsi), ki nam pomagajo graditi samospoštovanje in lastno vrednost ter narcistično osebnostno motnjo, ki jo diagnosticira psihiater. 

A v tokratnem prispevku bo govora o narcističnih otrocih, ki jim te motnje še ni mogoče diagnosticirati, saj se njihova osebnost še oblikuje, poleg tega pa pri njih obstajajo tudi določene razvojne faze, ki vključujejo izrazitejšo osredotočenost nase in svoje potrebe. Vseeno pa velja pozornost, če pri otroku opazimo sledeče pokazatelje.

PREBERI ŠE: Znaki, ki kažejo, da vas je vzgajala narcistična oseba

Znaki in lastnosti, ki se pogosto pojavljajo pri narcističnih otrocih

Ti otroci imajo zelo visoko raven občutka lastne vrednosti oziroma pomembnosti, kar pogosto dopolnjujejo ideje o brezmejni moči in dosežkih. Čutijo, da morajo dobiti vse, kar zahtevajo in verjamejo, da so boljši od drugih otrok. Od drugih pričakujejo ogromno spoštovanja in oboževanja, sami pa so pogosto arogantni in egocentrični, tudi izkoriščevalski. 

Zanje je značilna tudi zavist, če imajo drugi nekaj, česar sami nimajo, bodisi gre za igrače ali dosežke. Nezmožni so sprejeti konstruktivno kritiko in so zlahka prizadeti ali užaljeni. Za svoje neuspehe radi krivijo druge. Včasih imajo tudi odpor do gledanja v oči, medtem ko se pogovarjajo. Pri nekaterih se pojavlja ločitvena tesnoba. 

Kaj se skriva zadaj?

Natančni vzroki za narcisizem pri otrocih še niso povsem znani, vendar pa naj bi do tega lahko vodilo več dejavnikov, kot so denimo: 

Malomarno oziroma zanemarjajoče starševstvo, pri katerem se starši ne odzivajo na otrokove potrebe in so otroci bolj kot ne prepuščeni sami sebi. 

Soodvisno starševstvo, pri katerem starši presegajo zdravo mejo med zaščitniško držo ter obsedenostjo in prekomernim poseganjem v otroka. 

Prekomerno razvajanje, za katerega je značilno pretirano občudovanje, nenehno hvaljenje otroka, pomanjkanje mej in zahtev. 

Narcistični starši lahko vzgojijo narcističnega otroka, saj so običajno zelo osredotočeni na status in dosežke. Zelo malo verjetno je, da bodo spodbujali prijaznost in empatijo. Otroci se v tem primeru počutijo ljubljeni, le ko ugajajo svojim staršem.

Tudi vzgajanje s pretirano kritiko lahko privede do narcisizma, saj se otrok tako počuti neustreznega in ne dovolj dobrega, zato razvije narcisizem kot obrambni mehanizem.

Otrok, ki je posvojen ali odrašča ob ločenih starših, je pogosto negotov, ranljiv, počuti se neljubljenega. Kot obrambni mehanizem razvije ljubezen do sebe.

Kot že omenjeno, so opisane značilnosti narcističnih otrok lahko del razvojnih faz ali odziv na stresno obdobje. Zato ne gre enostavno soditi in posploševati, ali je moj otrok narcis. Vedno je treba upoštevati otrokovo starost, zrelost in vedenje. Vzorci se morajo pojavljati dosledno in negativno vplivati tako na družinske kot tudi na socialne odnose. Prav tako je pomembno, da se o tem pogovorimo s specialistom. Če sumimo, da otrok izraža veliko narcističnih lastnosti, ali pa si želimo, da dobi le več vpogleda vase, velja upoštevati sledeče nasvete.

1. Pogovor z otrokom o tem, kako njegovo vedenje vpliva na druge

Otroka je koristno spodbujati k temu, da razume vpliv svojega vedenja na druge, razvija empatijo in občutek varnosti, ne da bi mu bilo treba izrabljati druge za zadovoljitev svojih potreb. To pripomore k oblikovanju zdravih odnosov.

PREBERI ŠE: Lastnosti čustveno nezrelih staršev

2. Delanje na lastnem čustvenem zavedanju

Pomembno je, da se starši zavedamo družinske dinamike ter odnosa s svojim otrokom, ki v veliki meri pripomore k razvoju narcističnega vedenja. Pomembno je torej vprašanje – ali se znam uglasiti na potrebe otroka? Mu znam priti naproti, ko me potrebuje? Čutim njegovo stisko? Kako ravnam, ko izraža neprijetna čustva? Ali pretirano posegam v otroka?

3. Po nasvet ali posvet k strokovnjaku

Če sumite, da se otrok nenavadno vede, ali se pojavljajo dalj časa trajajoče spremembe v čustvovanju, se po nasvet obrnite na strokovnjaka. Pomembno je, da ne iščete nasvetov po spletnih forumih in družbenih omrežjih, prav tako ne sklepajte sami. Prva točka je vedno obisk pediatra ali osebnega zdravnika, ki vas bo po potrebi usmeril naprej. Pomembno je namreč razjasniti, ali gre le za razvojno fazo, trenutno stisko ali vzorec, ki kaže na to, da bi bilo koristno zdravljenje oziroma obravnava strokovnjaka.

Viri: Parents / PsychologyToday / MomJunction