Motite se, če mislite, da je novorojenček premajhen za uživanje pozitivnih lastnosti branja. Že čisto majčkeni marsikaj razumejo, samo povedati ne znajo. Čeprav sprva ne poznajo mnogo besed, ob glasnem branju mamice, očka, babice, dedka, tete ali strica z zanimanjem prisluhnejo ritmu in zvoku glasu. Spoznavajo različna čustva, ob opazovanju sličic občudujejo barve, različne oblike, črke, številke. Med branjem se povezujete – dojenček spoznava vaš glas, ki mu daje občutek varnosti in ga pomirja.

Po mnenju doktorice znanosti, redne profesorice za področje mladinske književnosti Dragice Haramije, bi moral že vsak novorojenček dobiti knjigo in starši bi morali takoj po rojstvu začeti brati dojenčku. "Predšolski otroci dobijo z branjem idejo o branju, ki je zelo pomembna. Vidijo nekoga, ki bere. Imajo nekoga, ki se z njimi ukvarja. Branje povežejo s pozitivno dejavnostjo, ker jim je lepo ob odraslem, ki jim bere in ki se jim posveča. Je pa tudi res, da skozi knjige širimo odnos do sveta, razumevanje sveta in nenazadnje tudi samega sebe, ker vsega v življenju ne moremo videti in doživeti. In nekje pri treh letih bi moral biti otrok že sposoben poslušanja z razumevanjem do tri, mogoče štirih strani strnjenega besedila," je pojasnila.

Najmlajši se učijo besedišča od vsega začetka, čeprav še ne govorijo. "V knjigah so tudi zelo lepe besede, ki jih pravzaprav praviloma ne uporabljamo v vsakdanjiku. Zato je branje tako pomembno, saj ob njem doživimo zven besed in polno novega, kar morda res v vsakdanjem življenju ne potrebujemo, moramo pa poznati besedje," je razložila. Za začetek branja predlaga slikanice, ki imajo najprej zelo, zelo malo besedila, največ pol strani, najmlajšim pa bodo zanimive tudi v harmoniko zgibane leporele.

Kako naj beremo z zelo majhnimi otroki?

Najprej prebudite otroka v sebi. Berite doživeto, spreminjajte glasove, vzklikajte, kričite, vzdihujte ... Naj vas vodi domišljija. Otročkom pustite, naj sami obračajo liste in naj sami povedo, kaj jih še posebej zanima. Dovolite jim, naj vmes sprašujejo, saj je zanje še veliko neznank. Četudi boste morali stokrat ponoviti eno in isto stvar ali zgodbico in čeprav je včasih naporno, ko vas med branjem stalno nekdo prekinja.

Do tretjega leta starosti jih spodbujajte, naj prepoznajo in poimenujejo poznane predmete, pojme, pojave, pa tudi količino (več, manj, največje, večje) in orientacijo (levo, desno, zgoraj, spodaj, med). Slikanice berite tako, da otrok med branjem opazuje ilustracije, nato pa se skupaj pogovorite tako o prebranem besedilu kot tudi o slikovnem delu.

Izbirajte različne knjige in teme za čim širše bralno obzorje in se pogovarjajte o prebranem. Lahko uporabite rekvizite in zaigrate predstavo o prebranem. Spodbujajte otroka k pripovedovanju zgodb, saj tako razvija jezikovne zmožnosti, domišljijo in izvirnost. Naj pove, kaj mu je bilo v knjigici všeč in kaj ne.

Naj bodo knjigice na dosegu majhnih ročic

Opismenjevanje traja od rojstva in redno branje je temelj uspešnega opismenjevanja, se je strinjalo okoli 90 knjižničarjev in drugih udeležencev strokovnega posvetovanja "Poti do knjige", ki je bilo namenjeno družinski pismenosti.

Seveda moramo biti odrasli zgled in tudi sami vzeti knjigo v roke. Prenašajmo ljubezen do branja na naše otroke. Berimo otrokom vsak dan, imejmo pozitiven odnos do branja in bralne kulture. Naučimo otroke poslušati, pogovarjajmo se o prebranem. Peljite otroka v knjižnico, doma naj bo obkrožen s knjigami, ki naj bodo vedno na dosegu roke (ne nekje zgoraj visoko na knjižnih policah). V knjižnicah je članstvo za otroke do 18. leta starosti brezplačno. Torej ni izgovorov.

Še posebej je pomembno, da se otroci z branjem srečajo že v zelo rosnih letih, da jim beremo in jih spodbujamo, da bodo radi postali samostojni bralci. Da doživimo trenutek, ko nas otrok vpraša: "Mami, ti preberem, kaj tukaj piše?"