Trma je nujna za otrokov razvoj!

S trmo se otroci praviloma spoznavajo med 2. in 5. letom starosti. Nastane kot otrokova reakcija na vzgojne zahteve in težnje odraslih, da bi oblikovali njegovo naravo. Ne smemo se je ustrašiti, nasprotno – ker je to prvi izraz otrokove razvijajoče se osebnosti in lastne volje, bi je morali biti veseli!

Tudi otrok želi vplivati na dogajanje okoli sebe, rad bi aktivno posegel v svet, a pri tem naleti na težave. Za otrokovo trmo nismo krivi mi – to je del njegovega razvoja. Lahko pa poskrbimo, da jo bomo obvladali in da bo otroku koristila.

Poskrbimo za sproščenost

Najmanj težav z malčkom in s tem najmanj trmastih izpadov bomo imeli, če mu bomo dopustili dovolj možnosti za gibanje, sproščeno igro, raziskovanje in samostojno udejstvovanje. To pomeni tudi, da morate otroku dovoliti tudi kaj nevsakdanjega, zaradi česar boste imeli tudi malo več dela – igra z vodo, mivko, glino, testom, barvanje s prsti in podobno.

Kljub vsemu bo trma sem in tja privrela na dan. Že zaradi zavedanja, da je otroku koristna, nam bo lažje. Vseeno pa obstaja nekaj osnovnih pravil ravnanja. Na splošno je dobro, če se pri vsakodnevnih opravilih držimo rutine in imamo izdelana družinska pravila obnašanja. Prvo pravilo obvladovanja trme pa sta naša potrpežljivost in mirnost.

Nekaj pravil za obvladovanje trme

Če se otrok neprimerno vede, se moramo po končanem izpadu o tem z njim pogovoriti. Če se le da, otroka pred izbruhom preusmerimo v drugo dejavnost, ali pa mu ponudimo možnost izbire. To ne pomeni, da mu smemo popuščati in da nas lahko izsiljuje. Pravil se moramo dosledno držati tudi sami, ne smemo jih iz dneva v dan spreminjati in tako bo z njimi lažje shajal tudi otrok.

Pravila, ki veljajo pri vas doma, naj bodo res dobro premišljena. Preden otroku za kar koli rečete »ne«, premislite, ali tako tudi res mislite. Marsikdaj namreč otroku kakšno stvar prepovemo le zato, ker nimamo druge ideje. Še sami si ne znamo razložiti, zakaj nečesa ne sme.

Prepovedi naj bodo premišljene

Še bolj pa morate premisliti o prepovedih, ki sledijo grdemu obnašanju. Torej o kaznih. Dobro je, da jih lahko otrok poveže z neprimernim vedenjem, zaradi katerega ga kaznujete.

Pogosto pa se pri prepovedovanju zgodi, kar opisuje ena od priljubljenih avtoric na področju vzgojne literature: Čudim se staršem, ki otroku, ki je udaril brata ali sestro, naznanijo: "Nocoj nobene televizije!" To je približno tako, kot če bi vas zaradi prekoračitve dovoljene hitrosti ustavil policist in rekel: "Prehitro ste vozili. Letos nobenega smučanja!"

O članku lahko poklepetate tudi na forumu.