Zakaj je to tako koristno? Glede na rezultate ameriške študije ima otrok od rojstva do približno tretjega leta starosti neverjetne sposobnosti spoznavanja sveta na različne načine, predvsem pa s svojimi čutili. Bolj ko so njegova čutila stimulirana, hitrejši in bolj vsestranski bo njegov razvoj. Glasno branje je zato čudovita dejavnost, s katero lahko spodbujate čutila in pospešite učenje. Malček sicer pogosto ne ve, kaj mu berete, a to ni pomembno, saj njegov mali svet nastaja postopoma in v skladu s starostnim obdobjem, v katerem je.

Glasno prebiranje pravljic obogati razvoj

Glasno branje malčka uči o komunikaciji, na zabaven način osvaja številke, črke, barve in oblike, bogati se njegov besedni zaklad in dobiva informacije o okolju okrog sebe. Do svojega prvega rojstnega dne se bo tako spoznal z vsemi zvoki, ki so potrebni za komunikacijo v maternem jeziku. Več zgodb bo slišal, bogatejši bo njegov svet, saj se med prebiranjem odpirata njegova čustveni in domišljijski svet.

Najpomembnejše pri tem pa je vzpostavljanje vezi med starši in otrokom.

Najprej barve in oblike, šele zatem črke

Pri različni starosti malčki različno dojemajo in razumejo pomen slik in besed v zgodbi, pravi psihologinja Barbara P. Homeier. Zelo majhni otroci, dojenčki, običajno ne vedo, kaj pomenijo slike v knjigi, so pa ponavadi prva stvar, ki pritegne njihovo pozornost. Takoj pa prepoznajo črno-bele vzorce.

Med četrtim in šestim mesecem se dojenček osredotoča tudi na svetlejše barve in ponavljajoče se ritme v besedilu. Po šestem mesecu začenja razumeti, da slike predstavljajo predmete. Do 12. meseca se bo čustveno odzival na zgodbo, kazal naklonjenost do najljubših predmetov, oblik in barv ter celo listal po knjigi.

Kot kažejo študije, malčku med glasnim branjem pozornost pade po treh minutah, zato vmes naredite odmor in nato nadaljujte.

Med prebiranjem se ne osredotočajte le na besedilo. Opazujte malčka in berite tisto, kar v njem vzbuja pozitivna občutja in veselje. Bodite igrivi!