Psihologi opozarjajo, da lahko slaba volja staršev in otrok izvira samo iz nefunkcionalne komunikacije. Če se vam zdi, da nikoli ne morete doseči, da bi otrok naredil to, kar resnično želite, se vprašajte, ali to zahtevate na napačen način. Ukazi in prošnje morajo biti jasni, kajti le tako vas otrok razume.

Otroku vedno govorite z umirjenim glasom, v njegovi bližini, in ne s kričanjem iz druge sobe, poudarjajo strokovnjaki. Vaše zahteve morajo biti kratke in natančne. Čim manj besed boste izrekli, bolj boste učinkoviti. Pravilo je, da uporabite po eno besedo za otrokovo starost. Dve leti staremu otroku rečete: ''Sezuj si čevlje!'' petletniku pa: ''Prosim te, pojdi in si sezuj čevlje!'' Pomembno je, da izrečete le eno prošnjo naenkrat, v nasprotnem primeru boste otroka zmedli. Namesto: ''Ne teci!'' poskusite s: ''Prosim, hodi.''