Splošno prisotno mnenje je, da koža srbi samo zaradi prisotnosti izpuščaja. Če bi se bolniki torej prenehali praskati ter imeli ustrezno nego, bi z izpuščajem izginil tudi srbež. V resnici ni tako enostavno. V angleščini je za atopijski dermatitis najbolj primerna in najpogosteje uporabljena besedna zveza: "It is not a rash that itches, but it is an itch that rashes."

Kaj storiti, ko se otrok praska?

Že nekaj časa vemo, da praskanje kože poslabša znake in simptome bolezni. Koža se med praskanjem še dodatno poškoduje in postane dovzetnejša za sekundarne okužbe in za prehodnost alergenov. Slednje sproži imunski odziv, zaradi česar je srbenje še intenzivnejše. To sicer niso edini dejavniki, ki pripomorejo k intenziteti srbenja, a zaradi njih se začarani krog srbečice in praskanja še poglobi.

Ne glede na to, kje na telesu se atopijski dermatits pojavi, je srbež kože najhujši simptom. Otroci se praskajo do krvi, drgnejo srbeče dele telesa ob posteljnino in druge površine, z obrazom iščejo hladne delčke postelje, ob katerih si hladijo kožo in si za trenutek oddahnejo. Rane so obsežne. Stiska, ki jo otrok ob srbenju doživlja, je velika, zato bo izkoristil vsak trenutek, da bi s praskanjem dosegel olajšanje. 

Otroku ne preprečujte praskanja za vsako ceno. Neredko sem v stiku s starši, ki otroku fizično preprečujejo praskanje z držanjem rok. Dobro se zavedam, da starši s tem želijo otroku pomagati, saj ne želijo, da bi se koža še bolj poškodovala, vendar pri tem prezrejo otrokovo osnovno fiziološko potrebo – umiritev srbeža. Srbež je nevzdržen in otrok nima izbire, ali bi se praskal ali ne, temveč po praskanju čuti močno potrebo. Pri praskanju takšnega srbeža gre pravzaprav največkrat za podzavestno motorno dejavnost – refleks za blaženje srbeža s stimuliranjem bolečine. Vsaka bolečina je namreč olajšanje. 

Nohtke postrizite na kratko, otrok pa naj nosi dolga, lahka, zračna oblačila in rokavičke, ki preprečujejo direkten stik s kožo. Otroku naj ne bo vroče, da se omeji potenje, ki spodbuja srbenje. Ko otrok izrazi stisko zaradi srbenja, mu pomagajte tako, da kožo božate, rahlo ščipate, tapkate, hladite s hladnimi obkladki … Poslušajte, kaj otrok želi, kaj ga umiri in kako mu lahko pomagate. Upoštevajte njegove želje.

Preusmeritev pozornosti

Starši otroka z atopijskim dermatitisom vedo, da je otrokova stiska ob srbežu kože velika. Nenehno iskanje rešitev, ki bi otroku olajšale dneve in noči, je frustrirajoče. Ob srbežu so otroci osredotočeni le na tisto, kar jim prinese delno olajšanje, to pa je edino praskanje. Ena izmed metod, s katerimi lahko intenziteto srbenja zmanjšamo, je odvračanje pozornosti. Kadar se otroci lahko s čim zamotijo in si zaposlijo roke, je praskanja manj. Otroka opazujte in bodite pozorni, kdaj je srbenje najintenzivnejše.

Pri dojenčkih in majhnih otrocih lahko poskusite med praskanjem izbrati posebno igračo, s katero se igrate in tako otroka animirate. Ta igrača naj služi le preusmerjanju pozornosti od srbenja in praskanja kože, nato jo pospravite. Večje otroke skušajte zamotiti z njihovo najljubšo aktivnostjo. Bodite kreativni, zaposlite otrokove misli in prstke, skupaj rišite, oblikujte glino, plastelin … Intenziteta srbeža navadno narašča proti večeru. Pozno popoldan tako morda načrtujte sprehod v naravi ali se zvečer zaposlite z umirjenimi družinskimi igrami.

Sprožilci

Cilj vseh staršev, čigar otrok je atopik, je, da bi jim uspelo obdržati znake in simptome bolezni pod nadzorom. Pri nadzoru in obvladovanju srbeža se je izjemno pomembno izogibati potencialnim sprožilcem bolezni. Treba je poudariti, da sprožilci atopijskega dermatitisa lahko vsakega otroka prizadenejo drugače – kar je za nekoga dejavnik poslabšanja, na nekoga drugega nima prav nobenega vpliva. Včasih se telo odzove na sprožilec nemudoma, drugič pa šele čez nekaj dni. Ugotoviti, kaj otroku ne ustreza ali mu sproži izbruh, ni enostavno, zato vam svetujem, da pišete dnevnik. Zapisujte, kaj je otrok jedel, pil, ali se je ukvarjal s športno dejavnostjo, v katerih prostorih se je gibal, kdaj in s čim ste jih čistili, ali se je zgodil kakšen stresen dogodek (v mislih imejte tako pozitivni kot negativni stres) ... Bodite pozorni na prav vsako spremembo, četudi se vam zdi nepomembna. V kolikor ima otrok potrjene alergene ali ste morda sami opazili, da ste stanje kože po določeni hrani (ali drugem potencialnem sprožilcu) poslabša, to upoštevajte in se alergenom dosledno izogibajte.

Nega

Nega in higiena atopijske kože sta ključnega pomena. Kožo otroka dvakrat na dan umijte in z nje odstranite pot, potencialne alergene in ostanke krem. Nega naj bo posebej temeljita zvečer. Način umivanja – umivanje s krpico, tuširanje ali kopanje – je odvisen od vsakega posameznika. Ugotovite, kaj otrokovi koži najbolj ustreza. Voda naj bo mlačna in kopanje naj ne traja predolgo. Držite se "pravila treh minut": po umivanju kožo nežno obrišite in nato na še vlažno kožo v roku treh minut nanesite negovalni preparat. Z uporabo negovalnih preparatov izboljšamo vlogo kože kot pregrade ter zmanjšamo vstop alergenov in mikrobov v telo, zaradi česar se zmanjšata vnetje kože in jakost srbenja. Če so prisotne sekundarne okužbe kože, je potreben obisk pri zdravniku.

Preden boste našli ustrezno nego za vašega otroka, bo verjetno minilo nekaj časa, a vstajajte. Preskusite različne negovalne in hladilne kreme, cinkovo kremo in različne kombinacije krem, losjonov in mazil. Vsaka koža je drugačna, vsak izpuščaj je drugačen in vsaka suha koža ni enako suha.

V kolikor dojite, preizkusite še učinek materinega mleka na atopijsko kožo, ki naj bi imel učinek enakovreden 1 % hidrokortizonskemu mazilu.

Oblačila

Izbira oblačil, primernih za atopijsko kožo, ima pomembno vlogo, saj je koža občutljiva na vsako obliko mehanskega draženja. Volna in umetne tkanine, kot so poliester, akril in poliamid, dokazano spodbujajo draženje kože in intenziteto srbenja. Če je možno, svojim otrokom zagotovite oblačila, ki so naravna, lahka, ohlapna in zračna. Najpogosteje se svetuje uporaba oblačil iz bombaža, lanu, bambusa, konoplje in svile. Bombaž je med bolniki najbolj priljubljen saj je vzdržljiv, ima dobro toplotno prevodnost, odlično absorbira vlago in je finančno najbolj dostopen. Vendar pa se je treba zavedati, da lahko kožo dražijo tudi naravna oblačila. Vlakna bombaža so kratka in lahko povzročijo draženje kože. Tudi tekstilne barve so lahko dražeče. Svila je prav tako priljubljena tkanina, a nekateri lahko razvijejo alergijo na sericin, protein, ki se nahaja v svili. Pozornost posvetite tudi etiketam na oblačilih, predvsem pri dojenčkih, ki nanje sami ne morejo opozoriti. Starši pa pogosto pozabimo, da so pomembna tudi naša oblačila in otrokove odejice, saj se tudi ti dotikajo otrokove kože.

Kopel z jabolčnim kisom

Srbečico lahko skušate ublažiti tudi s kopeljo, ki ji dodate različne naravne pripravke. Ena izmed najpogosteje uporabljenih kopeli je kopel z jabolčnim kisom. Jabolčni kis ima blag antimikrobni učinek in lahko pomaga vzpostaviti zdravo stanje kože. Naravni pH zdrave kože je rahlo kisel (okrog 5), medtem ko je pH atopijske kože navadno bazičen (nad 7). Kadar je pH kože bazičen, se njeno ravnovesje podre, kožna pregrada ne deluje več pravilno in koža izgublja vlago. Podre se tudi kožna mikrobiota. Kožo lahko kolonizirajo patogeni mikroorganizmi, ki močno poslabšajo stanje atopijske kože. Kisova kopel lahko z znižanjem pH in z blagim antimikrobnim učinkom preko regulacije bakterijske flore na koži preprečuje razvoj patogenih bakterij in gliv. Kopel z jabolčnim kisom je enostavna in lahko zmanjša potrebo po antimikrobnih kremah.

Blagodejni učinki jabolčnega kisa na atopijsko kožo so znani že iz časa Hipokrata, a uporaba je neredko napačna in lahko tudi nevarna. Starši v upanju, da bi svojemu otroku ublažili srbenje, ranjeno atopijsko kožo izpirajo, močijo ali pršijo s kisom, ki ga razredčijo z vodo v razmerju 1:1, ali pa uporabijo celo nerazredčen kis. Kis je organska kislina, ki lahko v redkih primerih že na zdravi koži povzroči kemijsko opeklino. Kadar pa so prisotne rane, ki so pri atopijskem dermatitisu pogosto obsežne, sveže, in odprte, takšno tretiranje kože predstavlja za otroka agonijo. Trpljenje otroka z atopijskim dermatitisom je že samo po sebi nepredstavljivo, zato je pomembno, da otroku ne povzročamo dodatnih bolečin ali neprijetnosti. Ti otroci so navajeni bolečine, zato marsikdaj tudi takšno tretiranje prenašajo zelo stoično. Velikokrat želijo tudi ugoditi nam staršem. Za pravilno uporabo jabolčnega kisa pri atopijskem dermatitisu v otroško banjico dodajte le 1 ali 2 dcl domačega jabolčnega kisa. Razmerje med kisom in vodo naj bo načeloma 1 : 80, odvisno pa je tudi od tega, kako močno je koža prizadeta in kako bo jabolčni kis prenesla.

Zaključek

Vredno si je zapomniti, da se lahko s pravilno nego kože in načinom življenja izognete močnejšim zdravilom in omilite srbež kože, predvsem pri blagih oblikah atopijskega dermatitisa.