V Sloveniji je cepljenje za otroke trenutno obvezno proti davici, tetanusu, oslovskemu kašlju, otroški paralizi, okužbam z bakterijo Haemophilus influenzae tipa b (Hib), ošpicam, mumpsu, rdečkam in hepatitisu B. V programu cepljenja za predšolske in šolske otroke so še priporočena cepljenja in neobvezna cepljenja, ki so za otroke zastonj oziroma jih krije obvezno zdravstveno zavarovanje: cepljenje proti pnevmokoknim okužbam, proti klopnemu meningoencefalitisu in proti okužbam s humanimi papiloma virusi (HPV).

Na voljo so tudi druga samoplačniška cepljenja. Na primer proti gripi za otroke od šestega meseca starosti, proti rotavirusnim okužbam za dojenčke od šestega tedna starosti, ki mora biti zaključeno najpozneje do 24. oziroma 32. tedna (odvisno od cepiva), proti noricam, proti meningokoknim okužbam in cepljenja, ki so priporočljiva v primeru potovanj. Cenik samoplačniških cepljenj v ambulantah za cepljenje in potovalno medicino na območnih enotah Nijz ...

Obetajo se spremembe na področju cepljenja

Torej, v Sloveniji že sedaj cepimo otroke proti vsem šestim boleznim – davici, tetanusu, oslovskemu kašlju, otroški paralizi, okužbam z bakterijo Haemophilus influenzae tipa b in hepatitisu B. Proti prvim petim naštetim v prvem in drugem letu življenja, proti hepatitisu B pa pred vstopom v šolo. V letu 2020 pa se obetajo spremembe.

Prva je menjava cepiva, ki varuje pred petimi nalezljivimi boleznimi – pred davico, tetanusom, oslovskim kašljem, otroško paralizo in okužbami z bakterijo Haemophilus Influenzae tipa b. Po novem bo na voljo cepivo, ki varuje pred šestimi nalezljivimi boleznimi, in sicer poleg prej naštetih petih bolezni tudi pred hepatitisom B. Se pravi, spremenjeno cepivo ne bo vsebovalo zaščite proti HPV, pač pa proti hepatitisu B, so pojasnili na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (Nijz).

"Zamenjava petvalentnega s šestvalentnim cepivom bo prispevala k manjši obremenitvi in manjšemu stresu za otroke, saj bodo potrebovali manj obiskov pri zdravniku in manjše število aplikacij cepiva, s čimer bodo  tudi manjkrat izpostavljeni možnosti pojava neželenih učinkov, ki so sicer običajno blagi in prehodni, pa vendar predstavljajo določeno breme za otroka," so poudarili na Nijz.

Sedaj namreč otroci prejmejo vsega skupaj sedem odmerkov cepiva – štiri odmerke petvalentnega in tri odmerke monocepiva proti hepatitisu B. Po novem bodo prejeli le tri odmerke šestvalentnega cepiva, saj se bo z zamenjavo spremenila tudi shema cepljenja. "Dejstvo je, da sta tako varnost kot učinkovitost šestvalentnega cepiva primerljivi s petvalentnim cepivom in monocepivom proti hepatitisu B," so sporočili z Nijz. Zaščita po cepljenju je dosmrtna.

Poleg menjave petvalentnega cepiva s šestvalentnim cepivom se obeta tudi sprememba na področju cepljenja proti HPV. Nijz je letos maja pripravil predlog širitve nacionalnega programa cepljenja s cepljenjem dečkov proti HPV, ki je bil poslan na Zdravstveni svet in pristojnim Razširjenim strokovnim kolegijem. Ko bo predlog sprejet in ko bodo zagotovljena finančna sredstva Zavoda za zdravstveno zavarovanje (ZZZS), bo tudi za dečke na voljo cepljenje proti HPV na stroške obveznega zdravstvenega zavarovanja.

"Cepljenje dečkov proti HPV je priporočljivo, ker okužba s HPV lahko povzroča tudi nekatere rake anogenitalnega območja in ustnega dela žrela pri moških, obenem pa dobra precepljenost tako deklic kot tudi dečkov zmanjša možnost za širjenje okužbe s HPV in ugodno vpliva na zmanjševanje raka materničnega vratu pri ženskah," so razložili na Nijz.

So cepiva varna?

"Cepiva, ki se danes uporabljajo, so varna. Pred dovoljenjem za množično uporabo morajo cepiva skozi številna testiranja, varnost in učinkovitost se spremljata ves čas uporabe. V vseh fazah preizkušanj je varnost cepiva dosledno nadzorovana. Dokaze za varnost in učinkovitost vseh cepiv z dovoljenjem za uporabo v Sloveniji preverita Javna agencija za zdravila in medicinske pripomočke in Evropska agencija za zdravila. Postopki za pridobivanje dovoljenja za množično cepljenje z določenim cepivom lahko trajajo več let," so poudarili na Nijz.

Ne zanikajo, da se lahko – tako kot pri drugih zdravilih – tudi po cepljenju pojavijo neželeni učinki. "Najpogosteje bolečina, rdečina in oteklina na mestu vboda, povišana telesna temperatura, slabo počutje, utrujenost, glavobol, ki pa so praviloma blagi in prehodni. Resni neželeni učinki, kot je huda alergična reakcija (anafilaksija), pa so izjemno redki. Anafilaktična reakcija se lahko pojavi pri enem na milijon cepljenih oseb," so pojasnili na Nijz.

Kako je s precepljenostjo?

Za preprečevanje širjenja nekaterih bolezni (na primer ošpic, ki so zelo nalezljive) je zelo pomembna kolektivna zaščita, ki jo dosežemo z visoko precepljenostjo v populaciji, so poudarili na Nijz. Precepljenost proti davici, tetanusu, oslovskemu kašlju, otroški paralizi in okužbam s Hib v Sloveniji je bila leta 2018 93,4, proti ošpicam, mumpsu in rdečkam je 93,1 odstotka. Najvišja precepljenost je sicer na območju Murske Sobote, Raven, Celja in Maribora, najnižja na območju Kopra, Kranja in Ljubljane.

Na zdravstvenem ministrstvu medtem pripravljajo prenovo zakona o nalezljivih boleznih, v katerem bodo med drugim uredili področje cepljenja na način, ki bo zagotavljal dovolj visok delež cepljenih, da bo nudil kolektivno zaščito. Konkretnih rešitev še niso razkrili. Tako tudi ne razkrivajo, ali bodo šle rešitve v smer denimo nemških, kjer bo za sprejem otrok v šolo in vrtec od 1. marca prihodnje leto obvezno cepljenje proti ošpicam. Za tiste, ki nove zakonodaje ne bodo spoštovali, so v Nemčiji predvidene denarne kazni do 2500 evrov, v Sloveniji je po Zakonu o nalezljivih boleznih za starše, ki se izmikajo ali onemogočajo obvezno cepljenje svojega otroka, predpisana globa med 41,73 in 1000 evri.