Pravi pelin (Artemisia absinthium) je zdravilna rastlina, trajnica, ki zraste od 60 do 120 cm visoko in ima pahljačaste srebrnkasto zelene liste. Spodnji listi so dolgopecljati, dva do trikrat pernato deljeni in so lahko dolgi do 25 cm. Stebelni listi so krajši in nasajeni na krajše peclje. Dolgi so le med 5 in 10 cm ter manj izrazito nazobčani. Rastlina cveti zgodaj spomladi, cvetovi pa so rumeni. Podoben je navadnemu pelinu, le da je od njega nekoliko nižji in ima bolj rumenkaste cvetove.

Navadni pelin (Artemisia vulgaris ) zraste od 100 do 250 cm visoko in ima močno razvejano steblo, ki je pogosto rdeče obarvano. Listi so dvakrat pernato deljeni, zgoraj bleščeče temno zeleni, spodaj pa gosto dlakavi in belo polsteni. Cvetovi, majhni ovalni koščki, združeni v razvejana latasta socvetja se razvijejo poleti, saj navadni pelin cveti od julija do sredine septembra. Oprašuje se s pomočjo vetra, cvetni prah pa je trikolporaten, okroglast do rahlo podolgovat in ima premer od 18 do 23 cm.

Poznamo tudi Sladki pelin (Artemisia annua L.), ki je trenutno ena najbolj iskanih zdravilnih rastlin. Sladki pelin spada v veliko družino pelinov. Raste kot enoletni grm, ki zraste v višino tudi več kot dva metra. Cvetovi so podobni navadnemu pelinu in sladko dišijo – od tu tudi ime. Izhaja iz Azije – Kitajci so ga v tradicionalnem zdravilstvu uporabljali že pred več kot 2000 leti. Na Balkan so ga prinesli Turki, ki so ga jemali s sabo na pot zaradi čudovitega vonja, ki je odganjal mrčes, pelin pa je pomagal tudi pri za zdravljenju vročičnih stanj in bolečin.

Zdravilen

Pelin so v ljudskem zdravilstvu uporabljali za pomoč delovanju ledvic in obtočil, pri prebavnih motnjah, menstrualnih težavah, pri driski, črevesnih krčih, bruhanju, zlatenici, pa tudi pri zdravljenju melanholije, depresije, srčnem popuščanju, ščitil pa naj bi tudi pred pljučnimi obolenji, čistil prebavila in notranje organe. Prah iz korenine naj bi po nekaterih virih zdravil celo epilepsijo in histerijo. V številnih tradicionalnih zdravilstvih se pripravki iz navadnega pelina uporabljajo proti okužbam z glistami in drugim parazitom v prebavilih.

Uporablja pa se tudi kot dodatek k hrani v živinoreji, saj poveča tek pri domačih živalih s prebavnimi težavami zaradi spremembe hrane.

Odsvetuje se

Pelin vsebuje toksin tujon, ki v prevelikih količinah in v daljšem obdobju lahko privede do bruhanja, trebušnih krčev, glavobolov, omotičnosti in motenj centralnega živčnega sistema, zaradi česar se uporaba te rastline odsvetuje nosečnicam in doječim materam.

V kuhinji

Za namen uporabe pelina v medicini ali kuhinji ga nabiramo za čas cvetenja in ga potem posušimo. Jesen pa je primeren čas za nabiranje pelinove korenine, ki se ne sme prati, temveč jo samo posušimo in nato skrtačimo (saj na njej običajno ostanejo posušeni drobci zemlje).

Naložite si PRATIKO 2019!