Duševno zdravje ni pomembno le za fizično zdravje, ampak omogoča tudi zmožnost delovanja na čustveni, miselni in družbeni ravni. Predvsem pa se kaže v vitalnosti, moči in volji do dela, dobrih medosebnih odnosih in v zmožnosti sprejemanja dnevnih naporov ter uravnavanju stresa. Duševno zdravje tako vpliva na posameznikovo razmišljanje, komunikativnost, povezovanje, učenje in osebno rast. Pomeni pa večjo prilagodljivost, iznajdljivost in odpornost na različne napore ali neprijetne dogodke.

Od leta 2019 do 2022 smo skozi program Dobro sem usposobili 210 trenerjev in izvedli 104 skupnih delavnic s 1418 udeleženci. Leto pozneje smo organizirali okroglo mizo z naslovom PREVENTIVNO > KURATIVNO: Preventiva kot odgovor na lažje obvladovanje stresa v kriznih razmerah, na kateri smo poudarili pomen zgodnjega ukrepanja, preden se znajdemo v vrtincu stiske. Poleg tega smo usposobili 94 trenerjev in izvedli 150 delavnic po vsej Sloveniji. 

To dodatno izobraževanje in neformalno učenje pomembno prispeva k pridobivanju kompetenc tako mladih kot predstavnikov osnovnih šol. V varnem okolju se udeleženci lahko pogovarjajo o duševnem zdravju, spoznavajo osnovne pojme, ga začnejo prepoznavati in naslavljati in se tako pridobijo ustrezna orodja za uspešno spoprijemanje s težkimi trenutki v svojem življenju.

Pogoste stiske, ki jih mladi doživljajo, so povezane z družino (nasilje, ločitve, alkoholizem), medsebojnimi odnosi, predvsem pa s spletnim in drugimi oblikami nasilja. To želimo preprečiti ali vsaj ublažiti s sprostitvenimi tehnikami, ki jih udeleženci dobro sprejmejo. Maja Novljan, socialna delavka na OŠ Brezovica, poroča, da učenci radi hodijo na delavnice in se jih veselijo: "Zelo radi se pogovarjajo o čustvih in večkrat skozi njihove situacije osvetlimo in ozaveščamo, kako na naše odzive vplivajo naše misli in čustva. Učenci dobijo informacije in znanja, ki jih lahko uporabijo v vsakdanjih situacijah. Veliko poudarka damo dobrim medsebojnim odnosom, primerni komunikaciji in reševanju konfliktov in problemov. Učimo jih, kako si lahko s sprostitvenimi tehnikami pomagajo v vsakodnevnih situacijah in kaj narediti, da uresničijo svoje želje." 

Na delavnicah so prisotni tudi razredniki, kar je dodatna vrednost, saj se tako lahko izboljšajo medsebojni odnosi in njihova ravnanja, hkrati pa vpliva na boljše počutje v razredu in šoli. Učenci in razredniki tako prenašajo naučeno v svoje razrede, kjer gradijo na spoštovanju, razumevanju in sprejemanju ter sočutju.

O duševnem zdravju je treba čim prej spregovoriti, saj se lahko le tako človek uspešno sooča z vsakdanjimi izzivi, ki jih je v sodobnem času vse več. Maja Novljan poudarja pomembnost, da otroke že od malega učimo in jim pomagamo razumeti svet in odnose, v katerih se znajdejo: "Pokazati jim moramo načine, kako lahko poskrbijo zase in tudi za druge. Seveda se načini in pristopi spreminjajo, ker se prilagajamo starosti otrok. Premalo se posvečamo doživljanju in odnosom z drugimi, saj je v današnjem času pogosto posameznik postavljen v ospredje, ne oziraje se na druge, čeprav smo vsi del skupnosti, ki nam tudi omogoča preživetje. V odnosih smo pogosto površinski in stremimo k več in več, treba pa se je naučiti, kaj je tisto, kar nam omogoči notranji mir, dobro sobivanje in občutek uspešnosti in sreče."

Duševno zdravje je še vedno močno stigmatizirano, osnovnošolski otroci pogosto govorijo o nepovezanosti s starši, ki prav tako niso opremljeni z znanjem ali veščinami, da bi se lahko odzvali na otrokove potrebe in stiske. Mladi tako že v primarnih družinah nimajo zadostne podpore.

Šola je sekundarni prostor, kjer otroci in mladi preživijo večino svojega življenja, zato je še toliko bolj pomembno, da jih opremimo ne le s predmetnim znanjem, temveč tudi z znanjem o telesnem in duševnem počutju. Že nekaj časa opozarjamo in poudarjamo, da je zaradi izjemnih potreb treba v učne načrte osnovnih šol vključiti teme o duševnem zdravju.

Kljub raznolikosti programov neformalnega izobraževanja na trgu in razpršenosti ponudnikov moramo k temu perečemu vprašanju pristopiti s celostnimi in enotnimi učnimi načrti, ki mlade skozi celotno osnovnošolsko izobraževanje opremljajo s potrebnimi kompetencami za življenje, brez katerih žal ne morejo odrasti v samostojne in zdrave posameznike.