Pri otrocih je lahko bruhanje prvi ali edini znak čustvene stiske.

Pri otrocih se lahko psihogeno bruhanje pojavi kot odziv na stresne situacije, trenutno čustveno stisko ali psihološke travme. Zaradi občutljivosti in nezrelih možganov otroci težje obvladujejo stres, zato se lahko notranji čustveni konflikti manifestirajo skozi telesne simptome, vključno z bruhanjem. Poznavanje psiholoških dejavnikov je ključnega pomena za učinkovito obvladovanje.

Stres in tesnoba: šolski pritiski, skrbi glede uspeha, odnosi z vrstniki ali družinske težave lahko povzročijo pri otrocih velik stres, ki se lahko kaže kot bruhanje.
Travma ali čustvena stiska: otroci, ki so doživeli izgubo, ločitev, ustrahovanje, zavračanje ali druge travmatične dogodke, lahko razvijejo bruhanje kot način izražanja svoje stiske.
Perfekcionizem in visoka pričakovanja: zaradi svojih visokih pričakovanj perfekcionistični otroci lahko doživijo s tesnobo povezano bruhanje.
Iskanje pozornosti oz. stika: v nekaterih primerih je lahko bruhanje nezaveden način iskanja pozornosti pri starših ali skrbnikih, še posebej, če se počutijo zapostavljene ali preobremenjene.
Fobije ali strahovi: izrazit strah pred šolo, strah pred določenimi situacijami ali celo strah pred samim bruhanjem lahko povzroči cikel bruhanja.
Psihološke in duševne motnje: stanja, kot so depresija, obsesivno-kompulzivna motnja in generalizirana anksiozna motnja, lahko prispevajo k psihogenemu bruhanju.

Pogojni odziv: če je otrok že kdaj bruhal v stresni situaciji, lahko razvije povezavo med stresom in bruhanjem.

Ker je psihogeno bruhanje težje prepoznati, so v nadaljevanju izpostavljene ključne značilnosti: 

otrok ima ponavljajoče se epizode bruhanja brez očitnega telesnega vzroka (npr. virusno obolenje); bruhanje je med stresnimi situacijami še bolj intenzivno; drugih simptomov, kot so povišana telesna temperatura ali driska, ni; ko stresorja ali stiske ni več, se bruhanje umiri; pogoste bolečine v trebuhu in slabost v stresnih obdobjih. 

Razumevanje vzrokov in zagotavljanje podpornega okolja pomaga pri obvladovanju simptomov in izboljša otrokovo dobro počutje.

Kako ukrepati

– Prvi korak je posvet s pediatrom, ki izključi morebitne telesne vzroke. Če ni ugotovljeno nobeno stanje, ki bi bilo vezano na viroze ali druge okužbe, pa lahko strokovnjak za duševno zdravje (npr. psiholog ali psihoterapevt) pomaga prepoznati psihološke sprožilce. 

– Sledi prepoznavanje in odprava sprožilcev, kar vključuje opazovanje vzorcev bruhanja (npr. kdaj točno se pojavi) in prepoznavanje dejavnikov stresa. Koristno je voditi dnevnik, s pomočjo katerega lažje izluščimo stresorje. Če je stres povezan s šolo, je pomembno vključiti učitelje in šolsko svetovalno službo. 
– Pomembno je ustvariti varen prostor, da bo otrok brez zadržkov delil svoje strahove in skrbi. Ne zanikajte njegovih čustev in občutkov ter ovrednotite njegovo doživljanje. Naj ve, da ga razumete in da ni sam v tem, kar doživlja. 
– Otroka lahko spodbudimo k učenju preprostih tehnik sproščanja, ki ga podprejo pri obvladovanju tesnobe. To so lahko tehnike dihanja, mišična sprostitev, vizualizacija ali čuječnost. 
– V pomoč je lahko tudi kognitivno-vedenjska terapija, s pomočjo katere terapevt pomaga otroku pri preoblikovanju negativnih misli in razvijanju strategij obvladovanja stresa. To je še posebej koristno, če je bruhanje povezano s specifično fobijo. 
– Za izboljšanje splošnega počutja poskrbite za uravnoteženo prehrano, redno telesno aktivnost in dovolj spanja. Ohranite strukturirano dnevno rutino, da ustvarite občutek stabilnosti in varnosti.
– Zelo pomembno je, da se izogibate pretiranim akademskim pričakovanjem do svojega otroka. Spodbujajte trud in ne popolnost ter pohvalite njihove dosežke, ne glede na to, kako majhni se vam zdijo.
– Okrepite pozitivno vedenje s pozitivnimi spodbudami ter pomagajte svojemu otroku pridobiti samozavest s poudarjanjem njegovih prednosti in dosežkov.
– Če k otrokovemu stanju prispevajo partnerski konflikti, je pomembno, da s partnerjem to razrešita, saj otrok vedno odigrava družinske stiske.

Z ustreznimi ukrepi in podporo bruhanje sčasoma izzveni. Je pa potrebna obsežnejša strokovna pomoč, če bruhanje kljub ukrepom še vedno vztraja; če pomembno vpliva na otrokovo vsakdanje življenje; če so prisotni znaki hude tesnobe, depresije ali drugih težav v duševnem zdravju in če otrok razvije močan strah pred bruhanjem. 

Viri: MayoClinic / WebMD