Prava kamilica (Matricaria recutita ali Matricaria chamomilla) spada v družino nebinovk (Asteraceae), ki raste po vsej Evropi in zmernih območjih Azije, prenesli pa so jo tudi v zmerne predele Severne Amerike in Avstralije. Uporabljali so jo če Grki in Rimljani. Germani so jo posvečali bogu Baldurju. Kamilica, nabrana na šentjanževo, ko je obenem tudi praznik boga Baldurja, naj bi imela posebno zdravilno moč. Že v starih časih je veljala za učinkovito sredstvo za zdravljenje ran in želodca.

V agrikulturi se kamilica uporablja kot rastlina, ki blagodejno vpliva na rast drugih posajenih rastlin, zlasti tistih z eteričnimi olji (npr. bazilika, meta). Po slovenskih vrtovih je precej razširjeno zelišče, ki ščiti zelenjavo pred napadi uši in hkrati ponuja zdravilne cvetove. Kamilico sejemo v bližino fižola, saj nase privabi uši in ga tako zaščiti pred njihovim napadom. Odlično se obnese tudi ob kapusnicah, krompirju ter poru. Je 20 do 40 cm visoka rastlina s pokončnim steblom, ki je na vrhu golo in razvejano. Kamilica kali na svetlobi, zato mora biti pripravljena površina čimbolj ravna. Seme posadimo jeseni ali spomladi v vrste, ki so med seboj oddaljene 45 cm. Ima bele cvetove z rumeno sredino. Cveti od junija do avgusta. Kamilice se nabirajo le v sončnih dneh, saj imajo v deževnih in meglenih del kamilice manj olja.

Zelo pomembna sestavina kamiličnih cvetov so eterična olja, v glavnem sestavljena iz hamazulena, alfa-bisabolola in spiroetra. Poleg tega pa še celo vrsto drugih sestavin, flavanoide apigenin, luteolin, kvercetin, patulitrin, derivate kumarina umbeliferon in še herniarin ter voske in organske kisline. Posebej slovi kamiličino olje, ki je glavna zdravilna snov kamilice in je sveže temno modro, ker vsebuje azulen.

Zdravilni učinki

Kamilica je pogosto uporabljena zdravilna rastlina v pripravkih za pomiritev prebavil ter za lajšanje nespečnosti. Prav tako blaži zaprtje. Pripravlja se kot zeliščni čaj, in sicer v količini dveh čajnih žličk posušenih cvetov za skodelico čaja. Uporablja se tudi za grgranje pri vnetju ustne sluznice. Najpomembnejša učinkovina v eteričnem olju kamilice je bisabolol. Vsebuje tudi kamazulen, flavonoide in kumarin. Kamilica lahko povzroča preobčutljivostne reakcije (alergije). Ker vsebuje tudi kumarin, je potrebna previdnost pri jemanju zdravil za redčenje krvi.

Uporablja se tudi v kozmetiki, zlasti v šamponih za svetle lase. Kot olje za kopel ali telo blaži srbenje zaradi kožnih izpuščajev; kot krema in obrazna voda pomirja razdraženo, pordelo in občutljivo kožo; v ustni vodi pomirja razdraženo sluznico in dlesni. V zdravilni prsti eteričnim oljem mirte jo uporabljamo kot obrazno masko za občutljivo, vendar nečisto kožo.

Sušimo jih v senci, razgrnjene v tanki plasti in jih tudi hranimo na suhem, kamor vlaga ne more. Posušenih se čim manj dotikamo, saj rade razpadejo. Vrednost kamilic je velikokrat zmanjšana zgolj zaradi tega, ker se ljudje premalo premišljeno lotijo nabiranja zdravilnih zelišč. še premalo gledamo na sušenje in shranjevanje, lahko kamilica izgubi velik del zdravilnih učinkovin.

Naložite si PRATIKO 2019!