S katerimi od nalezljivih bolezni se v zimskem času pediatri najpogosteje srečujete?

"Vsekakor so to respiratorne okužbe, manj pogoste v tem času so okužbe prebavil, niso pa izključujoče. Pod okužbe dihal štejemo vnetja žrela, grla, ušes, bronhiolitis – vnetje malih dihalnih poti, bronhitis – vnetje večjih dihalnih poti, pljučnico – vnetje drobnih pljučnih mešičkov, torej vse, kar je povezano z dihali. Preprostejša virusna obolenja dihal običajno izzvenijo brez težav, antibiotik ni potreben, pri resnejših zapletih pa je treba predpisati antibiotik, lahko se otroka tudi hospitalizira. Otroci hitreje zbolijo za okužbami dihal, ker so dihalne poti krajše, predvsem pa bistveno ožje od poti odraslega človeka. Vsako vnetje namreč povzroči oteklino sluznice, kar pri majhnem otroku hitro zapre dihalne poti," pojasnjuje dr. Breda Mozetič Wedam, spec. pediat.

Kako lahko starši razločujejo med prehladom in resnejšim obolenjem?

Pediatrinja odgovarja: "Najpomembnejše je, da starš otroka opazuje. Če se otrok kljub vročini še vedno zaigra, se zanima za okolico, dovolj pije, tudi kaj poje, potem to ni nič hudega. Hudo postane takrat, ko otrok začne odklanjati hrano in tekočino, kadar postane apatičen in zelo razdražljiv, ko mu z nobenim zdravilom ne moremo zbiti vročine. Starši najbolje poznajo svojega otroka, in ko vidijo, da je zelo drugačen od normalnega, takrat zagotovo ne gre le za prehlad. Pri prehladu je običajno otrok še vedno vsaj kolikor toliko razigran."

"Moje mnenje je, da bi bilo dobro občasno po vrtcih in šolah organizirati predavanja za starše, kako se ukrepa ob vročini, kako se otroku zbija vročino in s čim, na kaj moramo biti pozorni pri zdravljenju doma. To omenjam samo toliko, v razmislek tistim, ki so za to odgovorni. Dejansko pa je otroka treba peljati k zdravniku, ko vročina traja več kot tri dni, ko so denimo prisotni naslednji simptomi: hud kašelj, hude bolečine pri požiranju, motnje hranjenja – odklanjanje pijače in hrane, da otrok ne lula – to je izredno pomemben znak, ki kaže na dehidracijo telesa. Zopet pa bi rada poudarila otrokovo obnašanje, ki je poleg naštetega bistven pokazatelj, kako hudo je."

Velikokrat se zgodi, da starši otroka po preboleli bolezni prehitro peljejo v vrtec. S tem tvegajo neke vrste epidemijo v vrtcu. Kdaj svetujete, da otroka ponovno vključimo v vrtec?

"Zavedati se moramo, da ko otroka vključimo v vrtec, s tem tvegamo razna obolenja, sploh pri tako nenadnih ohladitvah, kot so se zgodile v zadnjem času. In dokler si otroci ne bodo izmenjali vseh bakterij, bodo zbolevali. Nekateri bolj, drugi manj, vendar je to na nek način neizbežno. Morda je bolje, da otrok ne preboli prehlada ali druge milejše bolezni dihal do konca v domači oskrbi, saj bo ob ponovnem prihodu v vrtec organizem primoran ponovno začeti bitko od začetka z nekim drugim virusom, s katerim pride otrok v stik. V kolikor pa je imunski sistem še aktiven, potem bo telo viruse premagalo lažje. Torej, če strnem, za skupino otrok v vrtcu je seveda bolje, da se otrok dokončno pozdravi in nato odide v vrtec, za sam imunski sistem otroka pa je bolje, da je že prej izpostavljen morebitnim novim klicam, dokler se še ne umiri. Po mojem mnenju lahko gre otrok v vrtec, ko mu pade vročina in je normalno aktiven in ješč."

Kako komentirate preventivno cepljenje proti pnevmokoknim okužbam?

"To je nekaj, kar osebno toplo priporočam. Cepivo je brezplačno in zagotovo dobro. Namreč, to je bakterija, ki lahko v prvih dveh letih otrokovega življenja povzroča zelo hude okužbe, invazivne, kot rečemo. Povzroča meningitis, pljučnico, septikemijo, to so izredno hude okužbe. In zakaj bi ga izpostavili takšnim okužbam, če lahko otroka zaščitimo."

Vzgojiteljico Natašo Žele smo povprašali o postopanju vzgojiteljic v javnih vrtcih v primerih, ko otroci bodisi zbolijo v vrtcu bodisi jih v vrtec že pripeljejo bolne.

Kdaj lahko vzgojiteljica otroka ne sprejme v vrtec?

"Ko ima otrok vročino, ko ima otrok vidne izpuščaje, v primeru prehladnih obolenj pa vsekakor takrat, ko je otrokovo dihanje ogroženo. Torej, mi zaupamo staršem, da če otroka pripeljejo v vrtec, je z njim vse v redu. Če pa med obdobjem varstva nastopijo vročina, driska, bruhanje, močan kašelj itd., nemudoma pokličemo starše, naj ga pridejo iskat. Če pa se zgodi, da je otrok v življenjski nevarnosti, vsekakor urgiramo kot narekuje vest vsakega človeka, pokličemo rešilca. Vzgojiteljica mora biti zelo pozorna na vsakršno spremembo, ki se pri otroku zgodi." 

Ali lahko vzgojiteljica otroku daje antibiotike, druga redna zdravila?

"Vzgojiteljica antibiotika ne sme dajati otroku. Otrok, ki jemlje antibiotike, sodi v domačo oskrbo. Ne, da tega vzgojiteljica ne bi bila sposobna, pač pa je odgovornost prevelika. Razumeti je treba, da je v oskrbi veliko število otrok, ki že zdravi zahtevajo vso pozornost človeka. Kar zadeva rednih zdravil lahko navedemo primer alergij, npr. pika čebel, kjer mora prav tako vzgojiteljica biti pozorna na to, kje se otrok giblje, v primeru, da se zgodi alergijska reakcija vzgojiteljica postopa, kot ji je bilo predano s strani starša oziroma zdravnika. Enako pri drugih primerih, denimo epileptičnih napadih ipd., kjer nas starši podučijo, kako postopati."

"Nosek čistimo z robčki. Ne smemo uporabljati nobenih drugih pripomočkov. Če je otrok močno prehlajen, obrišemo nosek tudi do petdesetkrat na dan, vedno s čistim robčkom, ki po uporabi pristane v košu, me pa si roke umijemo, da preprečimo morebitno širjenje klic."

Ali je zakonsko določeno, kako mora vzgojiteljica postopati v primeru, da otrok zboli v vrtcu?

"Do potankosti določenih pravil ni, dobivamo pa usmeritve z ministrstva za zdravje, kako naj postopamo v obdobjih, ko nastopi povečano število obolenj. Običaj je, da o tem obvestimo tudi starše tako, da okrožnico obesimo na oglasno desko in s tem ozaveščamo. Vzgojiteljica je namreč strokovno usposobljena, da oceni, kdaj je prav, da starše obvesti o poslabšanem zdravstvenem stanju in tako prosi starše, da otroka v najkrajšem možnem času odpeljejo v domačo oskrbo," še pravi vzgojiteljica Nataša Žele.